Zakorakali smo v prvi jesenski dan, pa čeprav ni bilo skoraj nič poletja. (vsaj po temperaturah ne) Vseeno se bomo tokrat vrnili nazaj v poletje. Kot se za poletje spodobi, se je treba podati do morske obale ( vsaj večina ima takšne misli) pa čeprav le za nekaj ur tekaških užitkov. Napotili smo se do kraja Labin v Istri in sicer štirje člani oranžnega kluba.
Tekaško druženje je bilo v popoldašnjih urah, zato ni bilo treba tistega zgodnjega ustajanja, je pa bilo treba uračunati kar nekaj ur vožnje. Lep sončen dan, je zmotilo kar precej gužve na cesti proti morju in ko smo že zagledali obalo morja, nas je v daljavi zmotila še nevihta. Ja pa še proti njej nas je vodila pot, kar ni kazalo kar nič obetavnega. Kmalu nas je tudi zalilo! In to kar pošteno. Če bo tako vse do Labina, se nam kar kisla piše. Že smo zavili proti mestu in le nekaj kilometrov nas je še ločilo do našega cilja z vožnjo, ko je dežek pričel pojenjati. Morda pa le bo sreča na naši strani in bomo odtekli v sončku.
En krog smo naredili najprej kar z avtom. Vse to zaradi parkirnega prostora in na koncu parkirali tam, kjer smo najprej videli parking. ( to je vedno tako) Nato pa ogled mesta in dvig številk za tek. Na trgu v centru mesta, se je šele pričelo pripravljati za tek, pa so pred nami odtekli še tisti z razdaljo 2100 m.
Ura se je kar hitro vrtela in organizatorja je nekaj lovilo, zato so prestavili štart na nekaj deset minut. Pa saj ni to toliko pomembno, če nebi vse kazalo na dež, po dežju pa nebi rad nobeden tekal. Pa ni bilo treba, se je vse uredilo na suhem. Če jih je krajšo progo odteklo 23, se nas je na startu za daljšo zbralo 72. Štart brez kakega odštevanja , ali česa podobnega, le štarter je nekaj zamrmral in že je množica pričela z tekom. Jaz sem kar nekoliko ostal zadaj, (sem pričakoval odštevanje, pa sem zamudil kako sekundo) saj so se zapodili da je kaj. Pa ne za dolgo. Sto metrov je šlo navzdol, potem pa se je pričel prvi klanec (pa ne tako švoh) in tukaj se je že pričela selekcija. Sledilo je nekaj ravnine, da smo malce zadihali in prvi kilometer je bil za nami. Tudi drugi ni bil kaj prizanesliv. V začetku zopet nekoliko navzgor, a ne toliko kot v prvem, nato kratko in strmo navzdol, pa še manjši klanec in manjši spust proti cilju. Vse to je bilo treba ponoviti štirikrat, da se je nabralo 8400m.
Prvi krog je šel kar hitro, potem pa vsaki težje in težje. Klanci so bili vse hujši in daljši. Kar precej hitro je šlo vse skupaj, čeprav smo se nekako rasporedili že v prvem krogu. Potem je bilo le še nekaj prehitevanj od kroga do kroga. Jaz sem se preganjal z enim Markotom, Sebastjan pa z Lukatom, za druga dva pa ne vem. Nama je obema na koncu zmanjkalo nekaj sekund, za mesto višje v cilju.
Klub vsemu smo se dobro odrezali.
2. Puš Sebastjan 1. M 30_39 čas 29:58
9. Stanislav Kralj 2. M 40_49 čas 34:16
17. Bučar Marko 3. M 20-29 čas 37:10
40. Doljak Edvard 1. M 60-69 čas 41:16
Za kopanje po teku ravno ni bilo, je pa ostalo časa za krajši ogled mesta, za pivo ki smo ga prejeli brezplačno in seveda za tistega, ki smo ga plačali. Po podelitvi je bila tudi malica v bljižnji restavraciji in napotili smo se tja. Kar obsežna terasa( seveda skoraj prazna), delno pod marelami, nekaj pa pod milim nebom in ravno tam so rezervirali za tekače. Ker je že nekaj škropilo smo hoteli pod streho, pa se ni dalo zmenit, čeprav so kasneje nekako kar ušli tekači sami. Potem pa še dolgo čakanje na malico, saj so kelnarce bile precej počasne. ( kaj počasne, počasni posnetek je hitrejši za 300 % ) Mogoče bi se še zadržali, če bi imeli streho nad glavo, tako pa samo hitro pot pod noge in proti prelepi naši, saj nas je noč že krepko ulovila.
