Tek na Blanci

Blanca 16.02.2013

Podobne vremenske razmere, kot so še v teh dneh, ko bi že davno morala pomlad zbuditi travnike in polja.  No snežilo ni ravno tisti dan, je pa bila snežna odeja kar precej debela. Seveda vreme in z njim povezane razmere, niso izgovor, da nebi odšli na tekaško prireditev.

Pavle se je vrgel v stroške prevoza, pri TPV-ju pobral mene in Edija nato pa še Zdravkota in odbrzeli smo proti Blanci. Mahnili smo jo po najkrajši poti preko Bučke, prečkali Savo pri elektrarni Blanca (po tem mostu smo se vsi peljali prvikrat) in že smo bili na kraju dogajanja. Čisto na končnem mestu ravno ne, saj smo zaradi časa ki nam je ostajal, naredili manjši postanek za jutranjo kavico, poleg katere so nam postragli še s krofom.
In že smo bili pri osnovni šoli, kjer je bilo že vse živahno. Najmlajši so že pridno tekmovali, medtem ko so se tisti najhitrejši tudi že ogrevali. Po prijavi, smo se podali tudi mi v garderobo (organizator vedno poskrbi za garderobe na toplem)

poskakali v tekaško opremo in hitro na ogrevanje. En krog je bil ravno prav, da smo se zagreli in spoznali samo tekaško pot, ki nas čaka čez nekaj minut.

Čakal nas je začetek predzadnje tekme za pokal Sevnice v sezoni 12/13. Kakih dvajset tekačev se nas je zapodilo na razdaljo štirih kilometrov. Za to razdaljo je bilo treba preteči en manjši krog okoli šole in pa še dva malce večja, ki sta zajela šolo, nekaj kozolcev in malce gozda.

Sneg , blato, klanci, spusti, vse polno luken in kaj vem kaj vse se je našlo na uhojeni snežni odeji. Najprej smo naredili tisti manjši krog samo okoli šole,

nato so zavoj v zadnjem delu zaprli in v drugo je bilo treba v daljši krog.

Takoj smo se spoprijeli z precejšnjem klancem, na srečo ne preveč dolg, nato pa na kolovozno pot mimo nekaj kozolcev in zopet malce klančine skozi gozdiček in nato po drugi strani kozolcev nazaj proti šoli in cilju. Še pred ciljem malce večjega spusta zopet skozi gozdič, nato pa oster zavoj proti ciljni ravnini.

Ja ampak to še ni bilo dovolj. Treba je bilo v še en sprehod v naravo. Še en sprehod skozi gozdiče in mimo kozolcev. Čeprav sem pričakoval, da bo šlo v zadnjem krogu z težavo, sem imel moči več kot dovolj. Drugi večji krog, sem zaključil hitreje kot prvega in v cilj zakorakal lahkotno in z veseljem.

Seveda nisem bil v cilju med najhitrejšimi, sem pa oddelal z zadovoljivim rezultatom. Za 4 km, na težkem in zasneženem terenu sem opravil z časom 16:15. Tudi ostali iz našega avta so se odlično odrezali. Zdravko z časom 17:29, Edi  z časom 20:09 in Pavle z časom 21:54.
Tako smo bili na koncu nagrajeni prav vsi. Zdravko je stopil na najvišjo stopničko,

Moja malenkost se je zavihtela na drugo štengo,

Pavle je stopil na tretjo stopničko

in Edi je stopil na četrto. Seveda ni toliko stopničk, je pa njemu pripadala posebna nagrada, ki šteje ravno tako.

Tako smo odpeljali domov vse štengce in še posebno nagrado. Kaj si lahko želimo še več. Da bi tako ostalo le še za naprej.

Tek po ulicah pustne Cerknice

Cerknica 10.02.2013

No tale pust pa letos nekako slabo deluje. Zimo bi moral pregnati že davno, pa se še kar nekako noče posloviti, kljub temu, da je na koledarju od danes že pomlad. Bomo pa še malce uživali v zimskem spanju, pa potem pride še pomladna utrujenost in šele potem se bomo spoprijeli z raznimi stvarmi.

No tiste nedelje smo se v Cerknici spoprijeli s tekom in seveda tudi s zimo in  maškarado. Maticki se nismo ravno našemili, ker smo tako ali tako ene "šeme" čez vse leto.

Smo pa zato dobro odtekli. (zase bi to težko rekel) No tisto jutro nas je pričakalo kar nekaj snega in nizke temperature, zato je bilo treba zgodaj na pot. Razmere na cesti so bile vse prej kor rožnate, a počasi se daleč pride in tudi mi smo kmalu prispeli v "Cerknico". Ampak nekam čudno je to bilo vse skupaj in na hitro. Že smo pričeli iskati prireditveni prostor, a vse je postajalo bolj čudno. Nikjer ni šole pred katero naj bi se dogajalo, pa tudi nič kaj pustno obarvan kraj ni. Ugotovili smo, da nismo še prispeli in da je treba še nekaj kilometrov naprej. Pa smo šli naprej in prispeli. Tokrat v Rakek, vendar močno nas je spominjal na Cerknico. Seveda da je prav, samo za pusta so zamenjali obcestne table z imeni krajev, mi pa malce zaspani pa nerazgledani,pa........ (blond se reče takim)

Kakorkoli že, prispeli smo in to z zadostno prrednostjo, da smo lahko obiskali še bljižnji lokalček za eno pijačo. Tako prijetno toplo je bilo, da me je kar minila volja do teka, pa še harmonika je tako lepo pela da je kaj.
Potem pa je napočil čas, da se počasi pripravimo za tek. V takih razmerah je ogrevanje kar precej pomembno, zato je bilo treba pričeti pravi čas. No medtem ko smo se mi ogrevali, so mlajši že kar pridno tekmovali, mi pa smo jih mimogrede spodbujali.

Potem pa je napočil čas, da se še mi spoprimemo z razdaljo štirih kilometrov. Na startu smo prejeli še zadnje napotke, nato pa počakali na startni znak, potem pa kar se da hitro po ulicah na okrog. Za Matjaža je bil začetek precej slab, saj mu je spodrsnilo že na startu in je padel že v prvem metru. Na srečo brez poškodb, le z malce vode v rokavicah in nekaj časovne zamude. Proga je bila krožno speljana po ulicah , ceste pa po večini zaprte za promet, vendar se je še vedno našel kdo in rinil s svojim vozilo v gužvo. Našel se je tudi manjši klanec in ker je proga krožno speljana tudi spust, vendar ne tako strm kot klanec. Z enim krogom je bilo pretečeno nekaj manj kot 2 km, zato je bilo treba narediti dva in potem še malo do cilja pred občinsko stavbo.

 Kakor je kratko, je tudi hitro in hitro smo bili vsi v cilju. Temperature so bile še vedno pod lediščem, zato je bilo treba čim hitreje na toplo. Ja pa vsem se ni mudilo le na toplo. Matjaž je moral najprej poiskati zdravniško pomoč. Pa ne zavoljo tistega padca na samem začetku, ali pa tudi kdo bi sedaj vedel. Zdravnik mu je namreč oskrbel ozebline na obeh rokah, zakaj je do le teh prišlo pa nikomur jasno. Mogoče je nekaj prispeval tudi padec in posledično mokre rokavice, ali pa zgolj velika hitrost teka. Kakorkoli že, prijetno zagotovo ni bilo.

Je pa bilo bolj prijetno malce pozneje, ko smo se podali pred občinsko stavbo, kjer je občinska oblast na čelu z Butalskim županom pripravila podelitev pokalov in medalj. Seveda smo se tudi okrepčali z "kuhančkom", da nebi še bolj zmrznili, dokler smo čakali na rezultate in podelitev.

Jaz se sicer nisem prebil do stopničk, saj tekmujem v prehudi konkutenci z premalo kondicije in brzine. Dosegel sem čas 13:44 in zasedel 5. mesto v skupini in 15. v avsolutni radelitvi.
Matjaž je dosegel že boljši rezultat in verjetno bi še malce več, če nebi bilo padca. Njegov čas je bil 12:38 in je za malo zgrešil 1. mesto v skupini, v absolutnem pa je bil peti.

Najbolje je po pričakovanju odtekel Sebastjan, saj je bil njegov čas primerljiv za vse ostale. Z časom 12:09 je postavil rekord proge in s tem zasedel 1. mesto. (to je bil 1. tek na tej progi, zato tudi rekord, za kaj več pa treba počakati do naslednjega pusta)

Seveda je moral tudi dvakrat na oder in prav mu je, kaj pa je bil tako hiter. Prvič po medaljo za v skupini in drugič po pokal za absolutno.

Tako je tekaška prireditep bila končana, kar pa ne velja za pustno rajanje, ki se je šele pričelo. Mi seveda nismo čakali in si vse skupaj ogledali, čeprav smo bili že tam. So se pa tja valile kolone avtomobilov in množice ljudi, ki so bili željni videti to prireditev. Kolona avtomobilov je bila tako skoraj do Unca in tisti zadnji v vrst, so verjetno prišli tja pozneje, kakor mi do doma. Pa kakor komu paše. Mi smo svoje odtekli, za ostalo se pa ne zanimamo ravno z navdušenjem. Morda pa naslednje leto ostanemo do konca.