Vertojba

Čeprav leto nezadržno beži proti koncu in zima že malce kaže zobe, se tekaška sezona še ni končala, oziroma se je že začela nova. Tekači pravimo, da se sezona teka konča 31.12 in nova začne 1.1, neglede na vremenske razmere, vendar ni vedno tako. Tako smo začeli sezono za 2010 v Primorskih krosih že 20.12.2009 v Vertojbi, obenem pa tudi končali sezono pokalnih tekov Primorskih novic.

Zbudili smo se v kar precej mrzlo jutro, saj so se temperature spustile tudi do - 20°, snega pa je tudi nekaj 10 cm namedlo. Zavoljo vremena sem se na pot moral odpraviti malce poprej, saj so ceste bile zasnežene, da pa nebi bilo dolgčas sem po poti pobral še Zvoneta.

Počasi sva se pomikala proti Primorski in to dobesedno, s povdarkom na počasi. Niske temperature so poskrbele, da je na avtu zamrznil sistem za pranje vetrobranskega stekla, zato sva morala na vsaki črpalki ustaviti in oprati šipe, vmes pa se je tako slabo videlo, da se je komaj dalo peljati.

Kar sva bila bliže najinemu cilju, to so bile temperature bolj prijazne in snega je bilo manj. Upala sva, da bo v Vertojbi brez snega in temperatura kakšno stopinjo nad 0. In sva prispela! Snega je bilo za vzorec, oziroma nekaj centimetrov, temperatura pa 3°C. V okolici športne dvorane, kjer so bile prijave in po končanem teku tudi vsa ceremonija okoli podelitve pokalov in priznanj, je bil pravi živžav.

Krajši klepet z tekači in nato prijava v dvorani kjer je bilo vse nared za podelitev.


Časa je bilo še dovolj, zato smo skočili še na en čaj pred tekom in še malce klepeta. "smo se domenili, da smo imeli vsi iste probleme na poti, saj je vsem zamrznila voda"

Pa je prišel čas, ko se je bilo potrebno pripraviti na tek in se premakniti na štartno mesto. Tek je potekal med vinogradi kaka 2 km izven naselja in to smo izkoristili za ogrevanje pred tekom.

Pa ni bilo tistega vrveža kot ponavadi. Zbrala se nas je le peščica tistega kot ponavadi.

Takole smo se postavili Dolenčki

In se je začelo. Najprej so odtekli tisti na 5 km nato še mi na 6 km. Na celotni progi je bilo malce snežička, z neba pa se nam je smehljal sonček. Začeli smo v klanec, ki se je kmalu spremenil v dolino.

Ravnine skoraj ni bilo, (v kateri vinski gorici pa sploh je)tako se je na koncu vinograda spet pričel klanec, ki je bil kar strm.

do vrha in spet v dolino,pa okoli naslednjega vinograda, pa spet v hrib in že smo bili na začetku. Pa ni bil to še konec. Za nami je bilo šele 2 km, pred nami še 4 km, se pravi da bo potrebno narediti še dva kroga. Vsak naslednji je bil težji in občutek sem imel, da je klanec vsakič bolj strm. Pa ga je zmanjkalo in kot pravijo v tretje gre rado, smo tretjič zavili skozi cilj.

V cilju pa kratek počitek in malce toplega čaja, potem pa nazaj do avta in toplih oblačil, predno se nas poloti kakšen prehlad.

Do rezultatov in podelitve medalj je bilo še precej, zato smo si vmes postregli z pizzo v bližnji oštariji nato pa na podelitev. Medalje ni bilo saj sem zasedel šele osmo mesto z rezultatom 21:01, pa tudi za skupno v tekih sem bil "prekratek" za 6 točk in pristal na nehvaležnem 4. mestu.

Pripravili so manjši kulturni program, čarovnik nam je pokazal nekaj trikov, nato pa je sledilo žrebanje praktičnih nagrad.

Podelili so priznanja najbol zaslužnim v Sloveniji za organizacijo tekov

pa najbolj zasluženim pri organizaciji Primorskih tekov in na koncu še vsem, ki smo izpolnili bonus vsaj 10. tekov v Primorskih tekih. Vsak je dobil vrečko z praktičnimi nagradami glede na število tekov. Jaz sem jih odtekel 12.