Pa smo nekako prijadrali do številke 7, kar pomeni zadnje dejanje tekaških preizkušenj na Gorjance. Če bi po pravici povedal, je kar prehitro prišlo tole zadnje kolo lige. Saj smo šele dobro začeli, pa je že konec, pa ravno zima se je pričela. Ja rad bi povedal samo to, da čas vse prehitro beži in ni nič narobe z vsemi drugimi stvarmi.
Tako smo se v soboto na prvi dan drugega meseca zbrali za zadnje dejanje lige Gorjanci. Prava zimska liga. Temperature nekje okoli 5-9° pod lediščem, pa s sežno odejo prekrita pokrajina. Kaj bi še lepšega za ta letni čas! Mogoče za koga ravno ni takšno stanje, vendar je času primerno. V Gabrje sem prišel malce pozneje kot po navadi, (sem moral še enkrat nazaj, ker sem malce pozabljiv postal; kot pravijo~ kdor nima v glavi ima v petah) pa vseeno naletim na praznino sredi vasi. Sem kar pogledoval na uro, da nisem slučajno za kako uro zgrešil tek.
Mislim da tako nisem prišel še nobenkrat. Naposled sem le "ujel" nekaj tekačev, pa tudi prijave in vse ostalo je čisto normalno delovalo. Kot bi se vsi nekam poskrili, ali pa držali na toplem. Pa saj ni tako mrzlo. Jaz sem že razmišljal o kratkih rokavih, ko bi bilo le nekaj stopinj topleje. Sicer je bila udeležba nekje povprečna, okoli 30 udeležencev se je postavilo za startno črto.
Tokrat nas je bilo kar precej z polnimi rokami. Za razliko od prejšnjega kola, nas je tokrat imelo precej več sabo dereze, ali nekaj podobnega za lažje premagovanje ledenih predelov. Očitno so nas tisti ki so to že uporabili, prepričali še druge in smo probali še mi. Kar bo pa bo!
Kot že v navadi tudi tokrat nekaj besed organizatorja, pa avtomobil z opremo požene proti cilju, nekaj minut za njim pa še mi. Tokrat je bilo že vsem jasno, kaj in koliko mora kateri doseči, če hoče boljšo skupno uvrstitev, ali obdržati to kar ima. Pač kakor si je kateri zamislil in zadal. Pa smo jo mahnili proti cilju.
Tudi tokrat kar hiter začetek prvih dveh kilometrov. To je ravno tisti del, ki je po asfaltu in je omogočal malce daljši korak in predvsem sigurnejši. Potem pa je bil kar za nekaj tekačev prvi postanek v "boksu". Namreč kateri je imel sabo dereze, je stopil vstran in si jih kar najhitreje nataknil. Ta zadeva ti vzame kar nekaj časa, samo drugače pa ne gre. Ko smo zadevo nastavili na copate, pa zopet veselo naprej. No ravno veselo ne, saj je bil tek kljub "zimski opremi" otežen. Jaz osebno sem pričakoval malce boljšo učinkovitost kot je dejansko bila. Kjer je bil čisti led je dereza krasno prijela, če pa je bilo zraven še kaj snega, se je samo mlelo pod nogami in ni bilo kaj dosti boljše. Sem razmišljal, če sem sploh kaj pridobil. Kaj dosti ne, saj je treba prišteti čas obuvanja.
In smo jo nekako prisopihali do vrha. Sledil je le še spust do cilja. V tem delu pa se je poznalo, če si imel kaj pod copati. V spustu je že sam po sebi korak precej nestabilen, če pa ne veš kakšna podlaga je pod snegom pa še toliko slabše. Z derezo pa je bilo bolj sigurno, saj je na ledeni ploskvi bil korak stabilen.
Pa smo prispeli v cilj. Zadnji cilj lige "Gorjanci" za to sezono.
Jaz pravim, da smo zmagovalci vsi, vendar se tudi " zmagovalci" delimo nekako po vrsti. Tudi tokrat je bil najhitrejši "Matickov" Gregor Bučar, ki je kar za dve minuti prišel v cilj pred zasledovalcem in zmagovalcem lige Matjažem Bukovcem, tretji pa je pritekel domačin Matej Luzar. Pri dekletih je prva prispela Stržinar Marjeta, druga je bila Fajs Bojana, tretja pa Rogel Jožica
Od naših smo prisopihali v cilj še 4..
4. Kralj Stanislav
9. Šimec Srečko
11. Bučar Marko
18. Lukšič Andrej
Kot vedno so nas v cilju čakali krofi, v koči pa kuhano vino in čaj, ostalo pa po željah vsakega posameznika. Tudi tokrat je bil z nami naš in vaš Dolenjski list, ki je vse skupaj zapisal na svojih straneh. Mi pa čim hitreje v dolino, da ujamemo še čisto sveže napisane novice, ki so objavlene tako hitro, da nekateri še ne pridejo v dolino tačas. Še sreča, da se da prebrati tudi kasneje.
