Pa smo dočakali, pa nam spet ni prav. Sneg namreč. Sedaj se pa že pritožujemo, če je treba sem pa tja poprijeti za lopato in odmetati majčkeno . No nekateri pač, drugi pa smo ga prav veseli. Veseli smo bili tudi tekači zimske lige, saj lahko rečemo vsaj zimska liga. Če ne vsa, zaključek bo zimski.
Ja proti koncu gre. Moralo bi biti ravno obratno. Sneg v začetku, sedaj pa pomladno vreme, če gre zimska liga proti koncu. Pa nič ne de, 6. kolo je bilo zimsko in takšno ostaja tudi naslednje. Čeprav je zima nasula kar nekaj snega in se ni vedelo kake so razmere na gorjanski cesti, se nas je v Gabrju zbralo kar 40. 33 možakarjev in 7 predstavnic nežnejšega spola.
Kot po navadi smo prijave opravili v gostilni Hudoklin, kjer je bilo tudi majčkeno zavetja za tiste ki so bolj zmrznjene sorte. Sicer pa je lepo sončno vreme zmotilo le sem pa tja kako brnenje traktorja, medtem ko je vse ostalo "spalo" v zimski idili. Pa bi tudi traktoristi verjetno spali, samo potem bi imeli mi malce težje razmere za tek.
Takole je bilo pa malce lažje. Cesta je bila splužena, oprema naložena v avtomobil 4X4, ki je že odpeljal proti vrhu, mi pa smo čakali na znak "šefa" za začetek teka.
Potrebno je bilo le dobiti vezo z štarterjem na cilju, uskladiti ure ter pričeti predzadnjo tekmo lige "Gorjanci". Čas se je iztekel, mi pa smo pričeli z tekom.
Gabrje so bile hitro za nami, proti jugorju pa so tahitri bili še bolj hitri kat po navadi. Navadno sem vodilne še videl pred sabo malce pod smučiščem, tokrat pa so bili že kdo ve kje. Le nekatere smo dohiteli, ko se prične makedamska cesta. Pa ne zato da bi bili počasni, ali mi tako hitri, pač pa zato, ker so montirali zimsko opremo. Na cesti je bilo namreč kar nekaj ledu in stlačenega snega, pa so prišle verige na copatih precej prav. Ko so to nataknili, pa so bili še hitrejši. Če smo morali mi paziti kje stopamo in kako zajemamo korak, so oni brez skrbi daljšali korak.
Pa ni bilo tako slabo za teči. Cesto so kar dobro splužili, vendar zimske razmere so ostale. Precej je bilo odvisno tudi od profila copat, oziroma v kakih copatih se podaš na progo. Moje so se kar dobro obnesle. Malce je sicer bilo zdrsavanja, toda brez tega ne gre. Sicer sem malce z težavo bežal pred zasledovalci v zadnji klanec, vendar sem nekako uspel ubežati. Tudi spust v zadnjem delu je bil brez težav, pa še eno mesto sem pridobil. Ja nekateri niso povsem sigurni v dolino, pa gredo rajši malce bolj počasi.
Kmalu smo bili vsi "škratje" in Gospodične pred kočo pri Gospodični. V cilju namreč. Tokrat se je pri vrhu malce zamenjalo. Dosedanjemu zmagovalcu je tokrat malce zmanjkalo. Pa poglejmo v številke.
1. Bučar Gregor 45:35
4. Kralj Stanislav 50:48
8. Mikolič Matej 52:35
11. Šimec Srečko 53:30
13. Bučar Marko 53:55
22. Lukšič Andrej 1:00:56
31. Šuštar Miro 1:09:19
Naša dekleta se ne udeležujejo teh tekov, pa naj omenim vsaj zmagovalke pri dekletih. Zmagovalka je bila Fajs Bojana, pred Klobučar Liljano, tretja pa je bila Rogelj Jožica.
Bravo, bravo in čestitke tako zmagovalcem, kakor tudi vsem udeležencem teka.
V cilju kot vedno tudi tokrat krofi, čaj in kuhano vino, za malce okrepčila. In kot je zapisal Matej Luzar, je vse to v takih razmerah vsaj imelo svoj pomen. Ja res je, v takšnih razmerah se čaj ali pa kuhanček čisto drugače poda, kot pa pri desetih nad ničlo.
Seveda je tudi tokrat kot medijski spobzor bil prisoten naš in vaš Dolenjski list, ki je prispeval tudi nekaj fotografij. Potem pa le še spust v dolino. Tudi tokrat vsak po svojih poteh, najbližje do svojega avta. Potem pa smo imeli še en skupni cilj. "Dozorele" so namreč suhe mesnine in to je bil pravi čas, da se proba kvaliteta. Kateri od "Matickov" je imel čas, se je ustavil in smo degustirali pa debatirali. Zaključne ocene nismo podali, saj se mogoče pojavijo stranski učinki. Kdo ve! Mogoče se ocena poda pri drugi degustaciji.
1 komentar:
Dobru je blu :D
Objavite komentar