Po snegu!

Zadnje čase vreme ni ravno naklonjeno za tekanje naokoli, saj nam je narava preskrbila obilico snega.Je pa zato "kidanje" snega dobrodošlo za vzdrževanje telesne kondicije.

Aha, od prejšnje objave dolgujem še objavo razpleta. Tek v "mednarodnih vodah", ni bil pretečen. Dogovor je potekal še z dvema tekačema iz sosednjih klubov, Poldetom in Mirkotom. Sprva sta bila precej zainteresirana in v igri sta bila dva dneva ali pa mogoče trije.To pa vse skupaj zato, da nebi bilo potrebno dirkati z avtom v enem dnevu v obe strani pa še tek v sredini, saj je vožnje v eno stran okoli 4 ure. (če je vse uredu na cesti, brez gužve in čakanja na carini) Nekaj dni popreje pa je Poldeta izdalo zdravje in sporoči, da ne more. Ja sedaj je tisti čas gripe, prehladov in podobnih reči in ko te to dohiti si ne moreš kaj dosti pomagati, razen postelje in čajčkov.

Hrvaško pa so takrat dohiteli tudi izgredi v Splitu in Zadru v obliki nasilja med navijači. Povrhu vsega pa je še vroče politično ozračje med Slovenijo in Hrvaško, katera kar poziva ljudi proti vsem kar je Slovensko. Tako sva se z Mirkotom odločila, da se tega teka ne udeleživa.

Se pa bliža kulturni dan pri nas v Sloveniji, z njim pa tradicionalni tek na Trdinov vrh in tega se prav zagotovo udeležim.Ker bo to prav kmalu, (še dober teden) sem se odločol, da preverim stanje na progi in obenem tudi opravim trening. Potreben je bil le še klic do prijatelja in že je bilo dogovorjeno.

Hop v dres, na noge copate (pa čist nove sem obu) in že sem jo mahal proti Dolžu, kjer me je čakal prevoz. (Ta kilometer razdalje do Dolža, pa sem uporabil za ogrevanje)V trenutku sem bil na startu, ki je za ta vspon (temu teku lahko rečemo vspon, saj je višinske razlike med startom in ciljem več kot 800 m) v Gaberjah pri spomeniku.

In tek se je pričel, čez startno črto v klanec proti Trdinovem vrhu. (Saj na tej progi ni drugega kot klanec) Prva 2 km sta na asfaltni podlagi nato pa se prične makedam, ali bolje rečeno drsališče, saj je na cesti kar precej snega, kakor tudi okoli. Kljub temu so kilometri kar pridno ostajali za mano in poskušal sem držati enak tempo. Na cesti ni bilo ne prometa ne drugih ljudi, zato sem lahko izbiral tisti del ceste kateri je bil vsaj malo posut s peskom, da se ni preveč drsilo. (prehitela sta me samo dva terenca) Za mano je bilo že 7 km in v osmem je bilo malo olajšanja. To je tisti del proge, kjer se cesta obrne v dolino proti Gospodični, a ne za dolgo, saj se po 100 ali 200 metrih zavije proti Trdinovem vrhu, kjer pa je zopet samo klanec. Pred mano so bili še 3 km. Toda na tem delu je precej več snega, cesta slabo splužena in še čisto nič posipana s peskom.

Pripenjam eno slikco, ki je malce slabša saj je narejena z mobijem, kako zgleda svet na tem koncu.

No takole približno.

Naprej sem tekel malce z zmanjšanim tempom, za kar pa ni kriva samo cesta, ampak tudi klanec naredi svoje in če ni dovol kondicije ???? Kmalu se je pred menoj pojavil stolp, ki je dobil svoje mesto na vrhu, toda do cilja je bilo še nekaj klanca. Še en ovinek, del ceste z precej snega in ciljjjjjjj. Kazalci na uri so se ustavili 8 min po tistem, ko so naredili en krog, za mano pa je ostalo dobrih 11 km klanca. Na cilju me je že čakal prevoz za nazaj v dolino. Najprej sem nase navlekel bundo, saj je bilo na cilju -5°, nato nekaj fotografij , (slikal je tudi prijatel z mobijem in ko jih dobim jih pripnem) potem pa v dolino do Gospodične na topel čaj.

To je bil bolj ali manj dolgočasen "vzpon", bo pa vsekakor drugače 8 februarja ob 10:00, ko bo na startu v Gaberjah precej večja gneča.Takrat bo potrebno izstisniti vse moči, navijači pa tudi niso prepovedani.Se pravi kdor ima čas na kulturni dan kulturno na Gorjance in navijati za nartabolše.

Pa dober tek!!?

Takole zgleda cesta na vrhu!

In takole pogled v daljavo!

Kamenjski kros

Kamenje, vasica malo nad Ajdovščino na Primorskem, kraj dogajanja za to nedeljo. Vaščani so namreč "stopili skup" in izpeljali eno luštno tekaško prireditev. Tja smo se podali tudi trije Dolenčki. Za bolšo motivacijo, družbo in kratek čas, sem s sabo peljal namreč še dva tekača, Boštjana in Antona.

V kar toplem nedeljskem jutru, sem tako pobral Boštjana v Birčni vasi in že sva se peljala novim zmagam naproti. (do njih zaenkrat še nisva prišla) Na bencinski sva kupila nekaj stvari za na pot, v Mirni peči pobrala Antona, nato pa naprej proti primorski. Ob prijetnem klepetu smo kot bi mignil zavili proti Ajdovščini in v kar precej megleni enajsti uri prispeli na mesto dogajanja.

To je to smo dejali, se na hitro prijavili na tek, nato pa preverili čas starta.

Ugotovitev:

vsak tekmuje v svoji skupini

vsak ima svojo dolžino proge Tone 5 km, jaz 6km in Boštjan 8

in vsak svoj čas starta

Ker smo imeli še dovol časa, smo se šli ogledati progo, da vidimo "teren". Ugotovili smo da je proga precej razgibana, (beri strma) ter precej spolska. (beri blato)

Ko so otroške skupine odtekle svoje, je prvi stopil na startno cilno črto Tone. Žvižg piščali in že so se pognali po klancih navzgor in navzdol. Tone (velja za bolšega tekača) je skoraj pometel z konkurenco in ciljno črto pretekel drugi.

Jaz sem se medtem že pridno ogreval in takoj ko so prišli vsi v cilj, se je po strminah "zapodila" naša skupina.

Pa po klančku gor, pa po klančku dol... Le krajši del poti je potekal po blatni kolovozni poti, nato skozi vinograd, pa malo po gozdičku, nato nekaj zavojev po travniku nazaj na kolovoz, pa mimo vinograda

Sem omenil vinograd? Hm ja ...no tole na slikci naj bi bil vinograd !??? Primorci pač! Bojo moral malo v Podgurje pridet na ekskurzijo, da bojo vidli kaj se prav vinograd.

Pustimo to! Še nekaj zavojev po travniku in že sem bil v ciljni ravnini (klanec kakih 18%, je za Primorce ciljna ravnina) in čez cilno črto. Žal to ni bil konec, to je bila šele tretina, pred mano pa še dva kroga in nato res ciljjjjjjj. Jaz sem ciljno črto pretekel kot deveti v skupini.

Nato še zadnje dejanje, štirje krogi zadnje skupine v kateri je tekel Boštjan.

Boštjan je v cilj pritekel kot peti.

In tako je bila za vse končana še ena precej težka tekaška preizkušnja. V cilju pa je vse tekače čakal topli čaj, ter kopica raznih peciv, katere so pripravili domačini. Pod velikim hrastom pa se je sproti odvijala podelitev medalj in nagrad, dalo se pa je dobiti tudi "arcnije" . (borovničke,jagerček.....)

Ker je bila že pozna ura, smo se kar takoj odpravili proti domu, čeprav se nam ni toliko mudilo, da nebi zavili v prvo oštarijo na dva deci refoška in nato proti Novemu mestu. Odložila sva Toneta, nato pa v Birčno vas, kjer je Sabina že kuhala odlično župco, ( to je Sabina rekla da moram napisat) kjer sva imela zapoznelo kosilo.

Po okrepčilu sem zavil še do prijatla na kozarček cvička, kjer sva se dogovarjala za naslednji tek v soboto v Maslenici na Hrvaškem. Dokončna odločitev bo podana jutri oziroma pojutrišnjem.

Trening!

Mrzli januarski dnevi.Vsi se več ali manj stiskamo za stenami stanovanj, na toplem.To postane dolgočasno. Vikendi so postali nekam prazni sedaj, ko je na tekaškem področju malce zatišja. Januarja in februarja se še skoraj nič ne dogaja, le sem pa tja se najde kak tek. Eden takih bo v nedeljo 18 .1 na Primorskem in sem se odločil, da se bom podal na start.

Hmm... Za nastop pa bi bilo dobro malce potrenirati.(tako sem razmišljal včeraj)Iskal sem primerno lokacijo, pa se ni porodila nobena pametna ideja. Pri sosedovih sem to na glas razmišljal, pa so pomagali iskati rešitve. Mogoče bi probal iz Gaberja tek na Miklavža, (kakršen bo 8.2) samo bi potreboval prevoz za nazaj. Za prevoz se je takoj javil sosed, da lahko pride on po mene, ker da se odpravlja na Tolsti vrh do zidanice.... No ja, mogoče...

Sabina pa je potegnila asa iz rokava. Zakaj pa ne tečeš iz Gaberja proti Gorjancem, nato čez Pendirjevko proti Cerovem logu in na Tolsti vrh. Če bi bilo predaleč, pa lahko pride z avtom naproti.
Po rahlem premisleku, sem si rekel prav grem. To je nekje 6 km klanca, nato še toliko doline. Noben problem, s progo bom opravil v eni uri. Ha...

V dres sem skočil kar doma, se ogrel, s sabo pa sem vzel za preobleč in že sva se odpeljala.Termometer je kazal -9 ,ko sva prispela v Gaberje. Ustavil je pri cerkvi, kjer je bil predviden start. Samo iz avta in že so bili prvi metri za mano.Kaka dva km me je kar malce hladilo, nato pa je bilo prav prijetno.Na cesti je bil sneg, na nekaterih krajih pa tudi led, zato je bilo treba zelo previdno stopat.Klance sem premagoval z dobrimi petimi minutami na km in dosegel najvišjo točko po 5.5 km v pol ure. Nato pa spust v dolino. Cesta proti Cerovem logu ni nič posipana, zato nisem mogel z polno brzino teči. In že sem bil v dolini, tu še malo ravnine po asfaltu in vzpon na Tolsti vrh.

Jupiiiiiii! Cilj, ura se ustavi.Pri izračunu doma sem se malo uštel.(proga je 3 km dalša od predvidene) Za mano je bilo slabih 15 km, ali točno 14.70 km in čas 1:10, kar je 4.48/km v povprečju. Rezultat zadovoljiv.

V zidanci pa je že čakala topla obleka,katera je zamenjala kar precej moker dres, zakurjen kamin da je bilo toplo, kuhana klobasa in kozarček cvička, da so se povrnile porabljene kalorije. Nato pa v avto in proti domu.

Dva izpuščena!

26. 10. 2008 je potekal 13 Ljubljanski maraton.
Za polmaraton se nisem počutil dovol pripravljenega zato sem se odločil za rekreativni tek na 10 km.V moški kategoriji je bilo 1807 tekačev in sem zasedel 57. mesto s časom 41:40.

6. 12. 2008 pa je v Tuhinjski dolini potekal 8. Miklavžev tek.
Start je bil pri termah Snovik ob 10:00. Zbralo se nas je 141 tekačev. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, saj je kar precej snežilo pred samim startom in še prva dva kilometra. Ker je del proge potekal tudi po gozdnih poteh, je bilo tam precej blata in spolsko. Del proge je bil po asfaltu, ostalo pa makedam. Teklo se je do cerkvice svetega Nikolaja.Proga je bila dolga 5.5 km, je pa bila precej strma, saj je bila višinska razlika kar 295 m. Z progo sem opravil s časom 29:04.
Na cilju še manjši prigrizek in čaj, potem pa še nazaj v dolino.

Z zamudo!

28. 12 2008 sem se udeležil tudi 1. novoletnega teka po ulicah Krškega.
Čeprav precej hladen dan, se nas je kar nekaj zbralo na štartu. V moški kategoriji 77 tekmovalcev in v ženski22 tekmovalk. Proga je bila dolga 10 km in je potekala v treh krogih po ulicah.Na koncu prav prijetnega teka, nas je pričakal sam Primož Kozmus in vsakemu podelil spominsko medaljo. V cilju sem se znašel kot 13 možakar, s časom 39:52.
V cilju še na enga kuhanega, za kakšno večje druženje pa mraz skoraj ni dopuščal.

Voščilo!

Ena snežinka pada zate,
drobna, a z mnogo želja,
za novo Leto naj ti prinese
najlepše trenutke tega sveta.

Srečno in hitro leto 2009,
vsem obiskovalcem želi
Stane Kralj - športni klub Matick!