Rim - Trebnje 1 del

No, pa se je našlo nekaj časa za pisanje, ker pa je kar precej za napisati, bom napisal v dveh, ali pa treh delih.Nekaj je sicer že bilo napisano, sedaj pa dodajam malce bol podrobno.
V tej objavi se še ne bo šlo iz Rima v Trebnje, saj se je potrebno najprej tja pripeljat.

Zbrali smo se v Trebnjem, koledar pa je kazal torek 23.06.2009.Dogovor je bil, da se zberemo pred picerijo Šeligo in od tam tudi odrinemo na pot, toda avtodome so parkirali na železniški postaji, zato smo se zbrali tam. Tja me je dostavil Roman, saj nisem hotel, da stoji moj avto cel teden v Trebnjem. Ob prihodu je bilo na mestu že polovica tekačev, dodelili so mi avtodom, pokazali kam naj "strpam" stvari, kje bom imel posteljo in podobne zadeve. Pristal sem v prvem vozilu skupaj z Lužar Jožetom, Markom Kruljac, Leonom Rojcem, Mirkotom Lavriha in Petrom Zajc.

Takole izgleda postelja

Premetal sem prtljago, med katero je bila tudi harmonika in dokler se nismo vsi zbrali, sem jo tudi že malce spravil v pogon, kar se je videlo v prejšnji objavi. Ko smo bili vsi zbrani in vkrcani z prtljago, smo odšli v picerijo, kjer smo povečerjali in popili na račun šefa picerije, nato pa odrinili na pot. Podali so tudi idejo, da bi tekmovali med avtodomi, toda ne tekaško ampak kje se bo več dogajalo in kateri bo oddal več objav na forum DTP trebnje. Vsak avto je imel svoj računalnik, poiskati je bilo potrebno le omrežje interneta in oddati objavo in vsi smo bili za.

Pa smo odrinili proti Italiji. Vozili naj bi se po isti poti, po kateri naj bi se tudi vračali, zato je potovanje potekalo precej počasi. Že po nekaj kilometrih je v našem avtu "pometalo" varovalke, zato smo ustavili na benciski v Grosupljem.

Iskali smo načrt elektrike in varovalke

Po kratkem iskanju smo jih našli, odšli kupiti druge, ter jih zamenjali. Vstavili smo malce močnejše, da nebi imeli še enkrat težave in odrinili naprej. Do meje z Italijo, je spredaj vozil drugi avto, naprej potem pa prvi. Bila je že tema, oči so se pričele zapirati in nekateri smo se povlekli v postelje.

Ko sem se zbudil je bila še vedno noč, a sem vseeno zlezel iz postelje. Bili smo že precej daleč in zvedel sem, da smo se malce zgubili in krožno vozili po mestu, ter naredili nekaj krogov v prazno. ko sem do konca odprl oči, sem zamenjal šoferja, da je šel malce počivat. Kmalu se je naredil dan, v avtu pa je primanjkovalo goriva, zato smo zavili na bencisko. Natočili smo gorivo, ter si privoščili jutranjo kavico, (kdor je hotel) ter pognali naprej. Garmin nas je zopet vsmeril v center mesta. (ne vem katerega, si ne morem zapomniti vseh imen, saj je bilo preveč vsega) Ozke ulice, velikanska gužva, semaforji, pa domačini ki vozijo vse povprek, so zaznamovali to dopoldne. Komaj sem se pririnil skozi z takšnim velikim avtodomom in precej smo zaostali za drugim avtom. Ostali smo na zvezi in se dogovorili, da se na prvem primernem prostoru ustavimo, ter si pripravimo kosilo. Ne vem kje in kako sem prehitel drugi avto in našel primeren prostor za "piknik".

Imeli smo lep razgled in okusno kosilo v obliki piknika, malce poklepetali, zašpilala je tudi harmonika, malce smo zapeli, nato pa nadaljevali.

Kmalu smo naleteli še na en problem. V obeh avtih je namreč odpovedal adapter za pretvorbo 12v v 220v. Verjetno smo preveč priklučili in se je vse skupaj pregrelo. Takoj smo mehaniki stopili skupaj in iskali rešitve, ter nekako spet vso stvar pognali v pogon, za razliko od drugega avta, katerim pa ni bilo pomoči. Ker niso imeli elektrike, jim je počasi odpovedovala tudi tehnika, (računalnik, povnilci baterij in mobitelov.....) zato je tudi "dirka" med avti padla v vodo, saj ni bilo mogoče tekmovati pod istimi pogoji.

Ni pa jim odpovedala samo elektrika. Odpovedale so namreč tudi zavore drugega avta in poiskati je bilo potrebno servisno službo, kar pa je brez znanja Italjanščine precej težko. Zopet smo zavili na črpalko in povprašali za servis. Domačini so takoj poklicali serviserja, ta se je pripeljal do nas in vsi skupaj smo odšli do delavnice. Malce je bilo za počakati, saj so bili ravno na kosilu, a so se kmalu lotili posla. Ko so sneli zavorne ploščice, so ugotovili, da so tudi diski v slabem stanju in da je potrebno popraviti tudi to. S težavo smo jim dopovedali, da avto ni naš in da bomo menjali samo ploščice. In so jih, samo dve urce je bilo za počakat, ker ni bilo ploščic na zalogi. Med čakanje smo našli omrežje interneta in oddali objavo.

Končno je bilo popravljeno in smo lahko nadaljevali.

Pa ni bilo lahko! Garmin nas je zvlekel v eno dolino iz katere smo se komaj izvlekli, drugi avto pa smo še pravočasno ustavili na vrhu klanca. Kaj moremo potovali smo po delu Italije, ki je precej podoben našim krajem, kjer je polno hribčkov in dolin.

Razgrnitev plana

Še malce sem zadremal in že smo se bližali našemu cilju. Pa ni bilo tako blizu, pred nami je bilo še več kot trideset km in spet sem jaz prevzel mesto šoferja. Garmina smo nastavili na Rim in cilj točno akropola. Ubogali smo ga in kmalu smo bili na cilju, kjer nas je čakal Marjan Kokalj, ki študira v Rimu. Skočil je v naš avto in nam pokazal kje lahko parkiramo, nato pa nam je še pokazal nekaj tamkajšnjih znamenitosti. Ura je bila že 23:00, zato nismo veliko videli, pa tudi fotoaparati nam niso najbolje služili.

Mesto parkiranja

Nova pisarna

Startno meso za četrtek zjutraj



Jaz na ogled mesta nisem nesel fotoaparata, ker sem vzel sabo harmoniko, na katero sem tudi pridno zaigral na trgu po ogledu mesta. Kar dobre pol urce smo igrali in prepevali v centru Rima, okoli nas pa se je zbrala tudi množica radovednežev in nekateri so tudi zaplesali.