Pa spet od začetka!

Od starega smo se poslovili in že kar precej zakorakali v novo leto.Sstarega smo pometli pod preprogo časa in nanj je ostal samo še spomin! In prav prijetno je včasih dvigniti to preprogo, ter pokukati nazaj in obujati spomine.

Pokukal sem tudi jaz malce za nazaj in obujal spomine za prejšnje leto teka.

Slovenska "kura" sicer ne teče nikamor, tečemo pa zato po vsej Sloveniji in še malce okrog po svetu. Vse skupaj je en začaran krog, ko začnemo na cilju

in končamo na Startu

od starta do cilja pa vsak po svojih zmožnostih in od dneva do dneva različno. Vse je odvisno od razpoloženja, vremena, pripravljenosti, lune, volje,....

In potem pridejo rezultati, z katerimi smo včasih zadovoljni, včasih pa malce manj

sam se nimam kaj pritoževati saj mislim, da je za mano kar uspešna sezona. Kar osemkrat sem stal na stopničkah za zmagovalce, od tega enkrat tudi na najvišji. Opravil sem pogoj v treh pokalnih tekih in sicer v Slovenskem pokalu, kjer sem zasedel 7. mesto, potem je tu Primorski pokal, kjer sem zasedel 4. mesto in še Dolenski, kjer sem se povspel celo na stopničke in to 3. mesto. Odtekel sem tudi nekaj Primorskih krosov in nekaj tekov kar tako za mimogrede.

Lepi spomini so nedvomno na teke, ki sem jih opravil izven meja Slovenije. Prvi je bil na dalnjem Irskem in morda tudi zato še toliko v lepšem spominu, ker je bil prvi v tujini, ki sva ga odtekla z Barbaro. Barbi pa je tudi glavni krivec za ta tek.

In še en tek na katerega je ostal lep spomin je vsekakor tek iz dalnega Rima do Trebnjega, ki sem ga opravil z kolegi iz DTP Trebnje in glavni krivec, da sem prišel v izbor za tek je Mirko Šuštar.

In še en krivec je tu, da sem tekel v tujini to pa je Brane Strahinič, on pa me je povabil na Hrvaško na Žumberačko utrko.

Po vsakem teku pa so prišle na vrsto malce man naporne stvari, ali pa tudi ne. Včasih smo se samo malce pretegnili

včasih smo se sprehodili med stojnicami

tudi harmonika se je včasih oglasila

in včasih so koga tudi zasrbele pete

porabljene kalorije smo tudi pridno pridobivali nazaj, da je bilo moči za naslednji tek

Nesmem pa seveda pozabiti na tiste, ki so nekako pripomogli k vsem tem rezultatom, potepanjih in opremi, da smo v tekaških vrstah med najlepšimi in najbolj prepoznavni. To pa so tisti, ki so finančno pripomogli za vse podvige. Lesna galanterija MOBA, pa kava bar VIVA in VIDIC, pa prevozi živine in živil RUAL, ter krovstvo in kleparstvo HOČEVAR. Hvala vsem in vsakemu posebej.

Pa še nekaj je takih ki jih moram omeniti. Boštjan Zamida je eden tistih, ki me je zbezal v copate ko sem se malce ulenil in mi povrnil novega elana.

Potem so tu še navijači, ki nas z bučnim navijanjem spodbujajo in nam vlivajo novih moči , postrežejo z kakšno pijačo, opravijo kakšen prevoz,...

In na koncu naj omenim še vse vas, ki beretete te moje zapiske, jih komentirate in tako prispevate k tem, da ta spletna stran ima srce in dušo. Kar precej obiskov te strani je bilo v preteklem letu. Tudi komentatjev je bilo kar precej, največ iz daljne Kanade, katerih sem še posebej vesel.

Skratka, še enkrat najlepša hvala vsem in vsakemu posebej, ki kakorkoli vloži svoj kamenček v mozaik, ki ga vsi skupaj sestavljamo v prekrasno sliko in naj tako ostane tudi za naprej.

Hvala lepa!