Pa so se pričeli tudi teki v Notranskem pokalu. Kot že v navadi, smo se za prvo tekmo podali na Unec, kjer je potekal 4. majstrov tek. Prijazni organizatorji, lepa proga, lepo vreme, časa na pretek,...... in odločitev je bila otroško lahka.
No tako lahko odločitev ni imel Miro Šuštar, ki se je tudi podal na ta tek. Za sigurno sva bila dogovorjena z Doljakom, on pa je še premleval kaj in kako. Bi šel nebi, z nama ali sam z avtom, z ženo ali brez nje in verjetno je tuhtal še v čem. No na koncu je padla odločitev; sam, z Stanetom in Edijem.
In tako smo se odpeljali v lep sončen dan. Za šoferja je bil tokrat izbran Edi in kaj kmalu smo bili na Uncu. Tu je bilo kar nekaj tekačev in pohodnikov že zbranih, tako smo našli parkirno mesto čisto na drugem koncu. Ja je bila kar gužva, tudi za prijave.
Po prijavi smo se počasi pripravili na tek. Pa res zelo počasi, vmes se pa še malce nasmejali. V uporabi so bili novi tepihi, ki se uporabljajo za menjavo copatov. Ker so precej lahki, jih je bilo treba malce obtežit, sicer so šli z vetrom.
Potem pa je prišla na vrsto odločitev, katere copate si obut za to progo. Ja če imaš na izbiro samo ene, je to povsem lahka odločitev, če pa jih imaš več imaš za razmišljat vsaj toliko kot je imel naš Šuštar. (ima pa pravi priimek)
In ko je odločitev padla, ko so bile copate nameščene, smo se odpravili na pot. Na kakšno pot se sprašujete? Do starta je bilo kak kilometer poti in počasi smo jo mahnili peš, kar tako za ogrevanje. Saj je vseeno kje se izvaja ogrevanje, samo da je uspešno.
Na samem startu je bilo prav veselo in živahno. Tisti najmlajši so svoje že odtekli, malce večji so bili ravno v "šprintu", mi "stari kozli" pa v fazi ogrevanja.
Potem pa smo se počasi pričeli zbirati. Ura se je počasi pomikala proti vrhu, množica tekačev pa vse bolj napeta.
Potem pa je odbila, tekači pa v dir.
Lepa makadamska proga, ki se prične z rahlim vzponom, kateri se nekaj časa še poveča. Po prvem kilometru že nekaj spusta še nekaj krajših klančkov, potem pa spust do 4. km kjer sledi obrat. Na obratu si se lahko okrepčal, potem pa kolikor hitro se je dalo nazaj.
Kmalu je bil ciljni spust in konec teka. V cilju smo se zopet malce okrepčali in premlevali rezultate, ter tuhtali kdo je koga prehitel.
Počasi smo se pričeli vračati proti avtu in mestu razglasitve rezultatov, vmes pa si ogledovali razne mojstrovine.
Šuštar je obiskal tudi čebelarja, da kupi kak kozarec akacijevega medu, a ga žal ni bilo na zalogi.
In še predno smo se ohladili, že so bili rezultati in pričeli so z programom podeljevanja. Rezultati so bili zadovoljivi. Jaz sem bil hitrejši od lanskega leta za dobro minutko z časom 30:44, Doljak je imel čas 35:57 in Mirko 42:21.
Podelitev medalj in pokalov je spremljal prijeten kulturni program v katerega so bili vključeni tudi harmonikarji. Enkrat za spremembo nisem bil jaz v tej vlogi, ampak so meh raztegnili mladi fantje iz domačih logov.
Nestrpno smo čakali podelitev, saj se nam je mudilo naprej. Čakal namreč nas je še en tek ta dan, zato ni bilo veliko časa. V skupini C, je bil na tretje mesto poklican Stane Kralj......bravo jst!
Ostali maticki so za las zgrešili stopničke, Edi recimo samo za mesto. Vseeno smo počakali podelitev do konca, da smo zmagovalce nagradili z aplavzom in jim čestitali, nato pa smo oddrveli naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar