
Pa so se pričeli tudi teki v Notranskem pokalu. Kot že v navadi, smo se za prvo tekmo podali na Unec, kjer je potekal 4. majstrov tek. Prijazni organizatorji, lepa proga, lepo vreme, časa na pretek,...... in odločitev je bila otroško lahka.
No tako lahko odločitev ni imel Miro Šuštar, ki se je tudi podal na ta tek. Za sigurno sva bila dogovorjena z Doljakom, on pa je še premleval kaj in kako. Bi šel nebi, z nama ali sam z avtom, z ženo ali brez nje in verjetno je tuhtal še v čem. No na koncu je padla odločitev; sam, z Stanetom in Edijem.
In tako smo se odpeljali v lep sončen dan. Za šoferja je bil tokrat izbran Edi in kaj kmalu smo bili na Uncu. Tu je bilo kar nekaj tekačev in pohodnikov že zbranih, tako smo našli parkirno mesto čisto na drugem koncu. Ja je bila kar gužva, tudi za prijave.

Po prijavi smo se počasi pripravili na tek. Pa res zelo počasi, vmes se pa še malce nasmejali. V uporabi so bili novi tepihi, ki se uporabljajo za menjavo copatov. Ker so precej lahki, jih je bilo treba malce obtežit, sicer so šli z vetrom.


Na samem startu je bilo prav veselo in živahno. Tisti najmlajši so svoje že odtekli, malce večji so bili ravno v "šprintu", mi "stari kozli" pa v fazi ogrevanja.


Potem pa je odbila, tekači pa v dir.






Kmalu je bil ciljni spust in konec teka. V cilju smo se zopet malce okrepčali in premlevali rezultate, ter tuhtali kdo je koga prehitel.


Šuštar je obiskal tudi čebelarja, da kupi kak kozarec akacijevega medu, a ga žal ni bilo na zalogi.

Podelitev medalj in pokalov je spremljal prijeten kulturni program v katerega so bili vključeni tudi harmonikarji. Enkrat za spremembo nisem bil jaz v tej vlogi, ampak so meh raztegnili mladi fantje iz domačih logov.



Ni komentarjev:
Objavite komentar