Tek po ulicah pustne Cerknice

Cerknica 10.02.2013

No tale pust pa letos nekako slabo deluje. Zimo bi moral pregnati že davno, pa se še kar nekako noče posloviti, kljub temu, da je na koledarju od danes že pomlad. Bomo pa še malce uživali v zimskem spanju, pa potem pride še pomladna utrujenost in šele potem se bomo spoprijeli z raznimi stvarmi.

No tiste nedelje smo se v Cerknici spoprijeli s tekom in seveda tudi s zimo in  maškarado. Maticki se nismo ravno našemili, ker smo tako ali tako ene "šeme" čez vse leto.

Smo pa zato dobro odtekli. (zase bi to težko rekel) No tisto jutro nas je pričakalo kar nekaj snega in nizke temperature, zato je bilo treba zgodaj na pot. Razmere na cesti so bile vse prej kor rožnate, a počasi se daleč pride in tudi mi smo kmalu prispeli v "Cerknico". Ampak nekam čudno je to bilo vse skupaj in na hitro. Že smo pričeli iskati prireditveni prostor, a vse je postajalo bolj čudno. Nikjer ni šole pred katero naj bi se dogajalo, pa tudi nič kaj pustno obarvan kraj ni. Ugotovili smo, da nismo še prispeli in da je treba še nekaj kilometrov naprej. Pa smo šli naprej in prispeli. Tokrat v Rakek, vendar močno nas je spominjal na Cerknico. Seveda da je prav, samo za pusta so zamenjali obcestne table z imeni krajev, mi pa malce zaspani pa nerazgledani,pa........ (blond se reče takim)

Kakorkoli že, prispeli smo in to z zadostno prrednostjo, da smo lahko obiskali še bljižnji lokalček za eno pijačo. Tako prijetno toplo je bilo, da me je kar minila volja do teka, pa še harmonika je tako lepo pela da je kaj.
Potem pa je napočil čas, da se počasi pripravimo za tek. V takih razmerah je ogrevanje kar precej pomembno, zato je bilo treba pričeti pravi čas. No medtem ko smo se mi ogrevali, so mlajši že kar pridno tekmovali, mi pa smo jih mimogrede spodbujali.

Potem pa je napočil čas, da se še mi spoprimemo z razdaljo štirih kilometrov. Na startu smo prejeli še zadnje napotke, nato pa počakali na startni znak, potem pa kar se da hitro po ulicah na okrog. Za Matjaža je bil začetek precej slab, saj mu je spodrsnilo že na startu in je padel že v prvem metru. Na srečo brez poškodb, le z malce vode v rokavicah in nekaj časovne zamude. Proga je bila krožno speljana po ulicah , ceste pa po večini zaprte za promet, vendar se je še vedno našel kdo in rinil s svojim vozilo v gužvo. Našel se je tudi manjši klanec in ker je proga krožno speljana tudi spust, vendar ne tako strm kot klanec. Z enim krogom je bilo pretečeno nekaj manj kot 2 km, zato je bilo treba narediti dva in potem še malo do cilja pred občinsko stavbo.

 Kakor je kratko, je tudi hitro in hitro smo bili vsi v cilju. Temperature so bile še vedno pod lediščem, zato je bilo treba čim hitreje na toplo. Ja pa vsem se ni mudilo le na toplo. Matjaž je moral najprej poiskati zdravniško pomoč. Pa ne zavoljo tistega padca na samem začetku, ali pa tudi kdo bi sedaj vedel. Zdravnik mu je namreč oskrbel ozebline na obeh rokah, zakaj je do le teh prišlo pa nikomur jasno. Mogoče je nekaj prispeval tudi padec in posledično mokre rokavice, ali pa zgolj velika hitrost teka. Kakorkoli že, prijetno zagotovo ni bilo.

Je pa bilo bolj prijetno malce pozneje, ko smo se podali pred občinsko stavbo, kjer je občinska oblast na čelu z Butalskim županom pripravila podelitev pokalov in medalj. Seveda smo se tudi okrepčali z "kuhančkom", da nebi še bolj zmrznili, dokler smo čakali na rezultate in podelitev.

Jaz se sicer nisem prebil do stopničk, saj tekmujem v prehudi konkutenci z premalo kondicije in brzine. Dosegel sem čas 13:44 in zasedel 5. mesto v skupini in 15. v avsolutni radelitvi.
Matjaž je dosegel že boljši rezultat in verjetno bi še malce več, če nebi bilo padca. Njegov čas je bil 12:38 in je za malo zgrešil 1. mesto v skupini, v absolutnem pa je bil peti.

Najbolje je po pričakovanju odtekel Sebastjan, saj je bil njegov čas primerljiv za vse ostale. Z časom 12:09 je postavil rekord proge in s tem zasedel 1. mesto. (to je bil 1. tek na tej progi, zato tudi rekord, za kaj več pa treba počakati do naslednjega pusta)

Seveda je moral tudi dvakrat na oder in prav mu je, kaj pa je bil tako hiter. Prvič po medaljo za v skupini in drugič po pokal za absolutno.

Tako je tekaška prireditep bila končana, kar pa ne velja za pustno rajanje, ki se je šele pričelo. Mi seveda nismo čakali in si vse skupaj ogledali, čeprav smo bili že tam. So se pa tja valile kolone avtomobilov in množice ljudi, ki so bili željni videti to prireditev. Kolona avtomobilov je bila tako skoraj do Unca in tisti zadnji v vrst, so verjetno prišli tja pozneje, kakor mi do doma. Pa kakor komu paše. Mi smo svoje odtekli, za ostalo se pa ne zanimamo ravno z navdušenjem. Morda pa naslednje leto ostanemo do konca.