3. gozdni tek (in pohod) okoli Ajdovščine nad Dolom pri Ljubljani

Korant 27/04/2014

Če vseskozi tekaš po istih poteh, postane malce dolgočasno, zato je treba vsake toliko nekam drugam. Tako smo se v nedeljsko jutro podali na tek okoli Ajdovščine. Jaz sem imel vedno v mislih tisto Ajdovščino na Primorskem, sedaj pa sem izvedel še za eno, nedaleč stran od naše prestolnice v smeri Litije. Sicer to ni kraj, ampak vrh nekega kuclja na višini 495 m nmv, okoli katerega je speljan tek.

Tekaško druženje (to je bolj primeren naziv za to prireditev, kot pa tek) organizira športno društvo Partizan iz Dolskega, za katero pa ne pobira prijavnine, ampak je dovolj le prijava in seveda udeležba. Sama prireditev je speljana po gričih okoli Dola pri ljubljani. In tako se je trojica podala na pot novim dogodivščinam na proti.

V razpisu je bilo zapisano takole;

 Zahtevnost:
Proga je zahtevna – po konfiguraciji in orientaciji. Krajša kroga sta speljana po poteh, ki so
dobro uhojene in v veliki večini prevozne, pentlje daljšega teka so speljane po na novo
očiščenih poteh, ki so mestoma ožje, koreninaste in zasute z listjem.
Opis najdaljše proge:
Proga poteka večinoma po gozdnih poteh, del od Žlebiča do cilja je makadamski. Profil proge
je valovit. Proga se prične na RC Korant in se usmeri proti zahodu do kapelice Kreveljca, kjer
se spustimo skoraj do naselja Zaboršt. Največjo višinsko razliko je potrebno premagati od
vznožja Videmskega hriba do vrha Ajdovščine (180 m). Mimo Ajdovščine se usmerimo proti
severu in tečemo po slemenu pod daljnovodi – od tu je prelep pogled na Kamniško-Savinjske
Alpe – sledi spust (100 m) proti Ihanski strani, sledi obrat in vzpon nazaj na severno pobočje
Ajdovščine, od koder se usmerimo proti vzhodu, pri Mlaki naredimo pod Velikim vrhom
zanko in se pri Žlebiču spustimo (90 m) do centra Korant, kjer je cilj krožne proge.

Prispeli smo tja med prvimi in le nekaj glava množica je počasi pričela z dokončanjem prijav. Bilo je časa za ogled nekaj deset metrov poti, potem pa so se pričeli zbirati tudi ostali tekači. Seveda smo se malce pozanimali o sami progi, pokramljali o težavnosti in vsemu kar sodi zraven, potem pa smo kmalu stali na startni črti.Tokrat se je teka okoli Ajdovščine udeležilo 53 tekačev in 30 tekačic.

In smo se podali na pot. Najprej smo jo mahnili v breg, po gozdni poti, katera se je kmalu obrnila navzdol. Dosegli smo najnižjo točko na naši poti. Se pravi da je treba tokrat nazaj v breg. In smo šli, pa ne za dolgo. Zopet je bil pred nami spust po široki gozdni cesti, iz katere je bilo treba kmalu zaviti ostro desno na ozko stezico. Do tuj so tahitri že naredili nekaj prednosti, za njimi pa smo jo sopihali štirje nekoliko osamljeno. Pa je tisti vodilni spregledal zavij in vsi smo jo mahnili naprej v dolino. Pa smo pritekli na asfaltno cesto in ko smo jo tako že ubirali naprej, me prešine, da asfalt ni bil omenjen nikjer. Tudi oznake na progi ni bilo nikjer nobene, se pravi da smo na napačni poti. Pa smo jo mahnili nazaj v klanec. Ga je bilo kar precej in tudi kar precej strmo. Nekje na polovici zgrešenega smo prestregli še nekaj tekačev, ki so jo ravno tako ubrali napačno. našli smo pravo pot in jo mahnili za ostalimi. Pred nami je bil najdaljši in najstrmejši klanec na progi, kjer sva z Markotom prehitela Mirota. Je bil kar malce presenečen odkod sva se midva vzela.

Na vrhu je bilo že skoraj polovica za nami. Sedaj le še nekaj razgibanega terena in spust v dolino v ciljno ravnino. Nekaj časa sva tekla z Markotom zmerno in v štric, potem pa sem dobil jaz veselje, saj sem kmalu prehitel vsakega tekača, ki se je pojavil pred mano. Tako je v zadnjem delu ostal Marko v ritmu, jaz pa sem malce pospešil do cilja.

Neglede na pretečen kak kilometer več kot drugi, smo bili kmalu vsi v cilju. Zgubili nismo nič, saj tek ni bil tekmovalnega značaja, saj tudi zmagovalci niso prejeli kake medalje ali kaj podobnega, le praktično nagrado. Seveda so rezultati javno objavljeni in sicer smo dosegli naslednje čase.

19. Stanislav Kralj   čas 65:23
21. Marko Bučar     čas 67:23
27. Miro Šuštar       čas 76:43

Pripravili so tudi nekaj praktičnih nagrad, katere so razdelili med tekače, vendar tudi tokrat kot po navadi žreb ni bil na naši strani. Smo pa prejeli v bližnji koči topel obrok, na katerega smo se naročili že pred tekom. Za zraven smo popili še vsak po eno pivo, nato pa je bil čas za odhod proti domu. No vsaj na tem delu smo prispeli prav, brez da bi se izgubili.

2. jurjev tek

Zdole pri Krškem  26. 04.2014

Medtem ko na Štajerskem in Koroškem nekaj štrajkajo, pri nas na Dolenskem pridno tekamo. Tako smo se podali že na 4. tek za pokal Dolenjskega lista. Tokratna lokacija je bil kraj Zdole pri Krškem. Prijetna vasica na hribčku, kjer dobiš občutek da cela vas živi z prireditvijo in se vsak trudi za čim boljšo prireditev. Tu ni samo tek, ampak  je to le delček prireditve Jurjevanja, katera traja nekaj dni.

Toda nas niti ne zanimajo druge panoge, ampak smo se tja podali na en lep tek. (tako pravi en prijatel Edi za čisto vsak tek) Ogromno občinstva na kupu na in ob igrišču, kjer se je vse dogajalo.  Na igrišču postavljen tudi ogromen šotor, v katerem je videti, da se bo ta dan dogajalo še pa še.

Pred šotorom postavljen štartni balon, je nakazoval skorajšnji začetek teka. Tudi tekači so bili že skoraj pripravljeni (vsaj tisti tahitri), medtem ko smo eni šele prihajali.  Pa smo morali kar urno stopiti na drugi konec vasi, kjer smo parkirali, se pripraviti in nato še nazaj na start. Ravno prav daleč, da če malce hitreje stopiš imaš obenem še ogrevanje. Kaj kmalu pa se je šlo zares.

Za večino tekačev že poznana proga, za nekatere pa je to nova izkušnja. Na samem startu je padlo nekaj kapelj dežja, a je ta nam prizanesel in je padel nekje drugje. Pa bolje da ga ni bilo, saj je že tako bilo precej blata po gozdu, koder je speljana večina trase. Na začetku je asfalta le za spoznanje, nato pa že po prvem zavoju kolovozna pot med travniki in naprej po gozdu.  Prvi krog se kar hitro konča zopet z nekaj metri asfalta, nato pa v drugi malce večji krog. Tokrat je prvi del polovica prvega kroga, nato se obrne malce v levo in naredi kar precejšen krog in se vrne nazaj, ter v obratno smer nazaj v cilj.

 Ja pa ni šlo vse tako gladko kot je slišati. Namreč v ospredju je šel kolesar, za katerega se mi je zdelo da ne bo lovil tempa tekačev. Precej zahtevna proga, teren pa blaten in razmočen. Na takem terenu bi moral biti zeloooooo dober kolesar, da uide tekačem. Kako je dohajal ne vem, saj nisem bil v ospredju, vem pa da je ostal v gozdu, ker naj bi ga zgrabil krč. Tako smo v drugem krogu ostali brez spremstva in ker sta tahitra tekača bila tukaj prvič, nista vedela kam naprej in sta malce zašla. Tako sta naredila nekaj kilometrov več in v cilj prišla kar nekaj časa pozneje.

No od Matickov nas je kar nekaj uspešno priteklo v cilj.

10. Kralj Stanislav 37:00   1. v E
13. Šimec srečko  37:19   2. v E

22. Bučar Marko  38:20    7. v B

24. Mikolič Silvo  38:35   2. v G

56. Lukšič Andrej   42:52    8. v D

81. Šuštar Miro   47:51   5. v I

96. Oražem Vesna   49:59  4. v C

109. Vidic Barbara    51:55     8. v B

122. Škoberne Nina  55:13   4. v A

125. Vidic Mojca     56:40    5. v D

Imeli pa smo tudi predstavnico pohoda, kateri pa so se zadržali v neki zidanci in je zato naš Miro ostal brez oblačil.Pa ne za vedno.  Zaklenjena je imel v avtu, ključi od avta pa so bili na pohodu, tako se je revež majčkeno nabral mraza. No vsaj v zavetju šotora se je dogajala podelitev in pa seveda malica.

Ob klepetu in podelitvi je čas hitro tekel, kakor tudi pri samem teku.  In tudi sedaj je precej hiter in skoraj bi pozabil omeniti žrebanje nagrad. Jaz tako ali tako nimam sreče, je pa tokrat bila sreča na strani Srečkota. (ja saj ima že takšno ime) Bil je izžreban in prejel je prijetno nagrado;tekaške copate. Sedaj bo lahko še hitreje tekel.