Medtem ko na Štajerskem in Koroškem nekaj štrajkajo, pri nas na Dolenskem pridno tekamo. Tako smo se podali že na 4. tek za pokal Dolenjskega lista. Tokratna lokacija je bil kraj Zdole pri Krškem. Prijetna vasica na hribčku, kjer dobiš občutek da cela vas živi z prireditvijo in se vsak trudi za čim boljšo prireditev. Tu ni samo tek, ampak je to le delček prireditve Jurjevanja, katera traja nekaj dni.
Toda nas niti ne zanimajo druge panoge, ampak smo se tja podali na en lep tek. (tako pravi en prijatel Edi za čisto vsak tek) Ogromno občinstva na kupu na in ob igrišču, kjer se je vse dogajalo. Na igrišču postavljen tudi ogromen šotor, v katerem je videti, da se bo ta dan dogajalo še pa še.
Pred šotorom postavljen štartni balon, je nakazoval skorajšnji začetek teka. Tudi tekači so bili že skoraj pripravljeni (vsaj tisti tahitri), medtem ko smo eni šele prihajali. Pa smo morali kar urno stopiti na drugi konec vasi, kjer smo parkirali, se pripraviti in nato še nazaj na start. Ravno prav daleč, da če malce hitreje stopiš imaš obenem še ogrevanje. Kaj kmalu pa se je šlo zares.
Za večino tekačev že poznana proga, za nekatere pa je to nova izkušnja. Na samem startu je padlo nekaj kapelj dežja, a je ta nam prizanesel in je padel nekje drugje. Pa bolje da ga ni bilo, saj je že tako bilo precej blata po gozdu, koder je speljana večina trase. Na začetku je asfalta le za spoznanje, nato pa že po prvem zavoju kolovozna pot med travniki in naprej po gozdu. Prvi krog se kar hitro konča zopet z nekaj metri asfalta, nato pa v drugi malce večji krog. Tokrat je prvi del polovica prvega kroga, nato se obrne malce v levo in naredi kar precejšen krog in se vrne nazaj, ter v obratno smer nazaj v cilj.
Ja pa ni šlo vse tako gladko kot je slišati. Namreč v ospredju je šel kolesar, za katerega se mi je zdelo da ne bo lovil tempa tekačev. Precej zahtevna proga, teren pa blaten in razmočen. Na takem terenu bi moral biti zeloooooo dober kolesar, da uide tekačem. Kako je dohajal ne vem, saj nisem bil v ospredju, vem pa da je ostal v gozdu, ker naj bi ga zgrabil krč. Tako smo v drugem krogu ostali brez spremstva in ker sta tahitra tekača bila tukaj prvič, nista vedela kam naprej in sta malce zašla. Tako sta naredila nekaj kilometrov več in v cilj prišla kar nekaj časa pozneje.
No od Matickov nas je kar nekaj uspešno priteklo v cilj.
10. Kralj Stanislav 37:00 1. v E
13. Šimec srečko 37:19 2. v E
22. Bučar Marko 38:20 7. v B
24. Mikolič Silvo 38:35 2. v G
56. Lukšič Andrej 42:52 8. v D
81. Šuštar Miro 47:51 5. v I
96. Oražem Vesna 49:59 4. v C
109. Vidic Barbara 51:55 8. v B
122. Škoberne Nina 55:13 4. v A
125. Vidic Mojca 56:40 5. v D
Imeli pa smo tudi predstavnico pohoda, kateri pa so se zadržali v neki zidanci in je zato naš Miro ostal brez oblačil.Pa ne za vedno. Zaklenjena je imel v avtu, ključi od avta pa so bili na pohodu, tako se je revež majčkeno nabral mraza. No vsaj v zavetju šotora se je dogajala podelitev in pa seveda malica.
Ob klepetu in podelitvi je čas hitro tekel, kakor tudi pri samem teku. In tudi sedaj je precej hiter in skoraj bi pozabil omeniti žrebanje nagrad. Jaz tako ali tako nimam sreče, je pa tokrat bila sreča na strani Srečkota. (ja saj ima že takšno ime) Bil je izžreban in prejel je prijetno nagrado;tekaške copate. Sedaj bo lahko še hitreje tekel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar