14. tek po lončariji

Dolenja vas 04.07.2015

Dopusti so mimo, vročina je popustila, tekaške počitnice so mimo,........ Ja marsikaj je že mimo, le na teh straneh smo še daleč nazaj pred dopustom.  Sobotno popoldan je bilo, ko se je bilo treba odločiti za vročino v Prekmurju, ali vročino v Dolenji vasi.  Seveda ni bilo kaj dosti za razmišljati. Dolenja vas! Seveda, ni druge, saj je to eden od lepših, če ne celo najlepših in najbolje organiziranih tekov v našem tekaškem pokalu.
To je že nekako čas dopustov, kar je še bolj kot običajno skrčilo tekaške vrste Matickov. Skoraj je že kazalo, da se bom peljal sam proti Ribnici, a smo se nekako nabrali vsaj trije.  Puša sem pobral v Novem mestu,

Petro pa v Soteski in gasa naprej.

 V Dolenji vasi je že bilo vse živahno, saj so otroške kategorije že odtekle nekaj krogov. Ker so teki že potekali, je bila tudi cesta že zaprta, a smo zadeli ravno med pavzo in se pririnili do parkirišča pri startu.

Sledila je prva prijava na tek in iskanje tretjega Maticka za ekipno tekmovanje. Kot vedno je tukaj tudi ekipno tekmovanje, kjer se potegujejo trije člani istega kluba. Tako sva bila jaz in Puš, za tretjega pa nisva vedela kdo bo sploh prišel in koga ne bo. Prvi od naših je prišel Andrej in že smo bili prijavljeni v trojko.  

Čas je tekel in počasi smo se pričeli zbirati na startni črti. Tudi tokrat je bil protokol kot vedno. Pozdrav organizatorja prireditve, nagovor župana, lončarski pevski zbor z himno in pa letos še slavna Avsenikova Golica, v spomin na preminulega  Slavka Avsenika.  Potem pa je bil čas za tek. 

Nekaj manj kot 200 tekačev in tekačic, se je podalo na ravninskih 9,4 km, ki so speljani v nekakšni osmici. Na tem teku je vedno precej vroče I tudi letos ni bilo nič drugače, ali še mogoče nekoliko bolj. Ker je to lahko problem, je organizator poskrbel za še več okrepčevalnic in več tušev kot običajno.

Skratka, vode se ni šparalo ne tako ne tako, vsak zase pa se je odločil kaj in koliko. Še pri dolžini je bila opcija 2 km, za tiste ki se niso počutili preteči daljšo razdaljo in bolje tako, kakor da omagaš in te odpeljejo reševalci.

Nas niso odpeljali, ampak smo vsi pritekli v cilj. Eni malce prej, drugi nekoliko zadaj. Prvi je v cilj prišprintal Puš Sebastjan in se vpisal v knjigo zmagovalcev.

Potem pa smo počasi kapali za njim še ostali.

 

Takole smo se zvrstili;

1. Puš Sebastjan    31:37      1.  35-39

9. Kralj Stanislav  34:53       2.  45-49

40. Andrej Lukšič 39:37      6. 40-44

41. Mikolič Silvo  39:42     6. 50-54

116. Petra Štefanič 47:46    6. 35-39

122. Vesna Oražem 48:40   4. 45-49

130. Mirko Šuštar  49:50    10. 60-64

Kot vsako leto tudi letos podelili medalje za najboljše Lončarje in Lončarke, kjer je vedno v vrhu tudi "naša" Vesna Oražem. Bravo Vesna!

Na koncu pa še razglasitev najboljših prijavljenih ekip. Prijavilo se je 7 ekip, na stopničke pa so prišle tri v moški in ena v ženski kategoriji. Pri dekletih tokrat ni bilo ekipe, možakarji pa smo se že tretje leto zapored zavihteli na najvišjo stopničko.

Sledila je še podelitev pokalov najboljšim trem,

ves čas pa je za vse bila pogostitev in prijetno druženje. Poleg zelenjavne juhe, je bilo na mizah še kup slatkarij in pa lahko smo si privoščili še palačinke.

 











Na poti domov, pa je kot običajno bil še postanek za okrepčilo z hmeljevim sokom. Navadno je bilo to v Soteski na veliki vrtni veselici, a ker je letos ni bilo, je bila rezervna lokacija. Tudi tako je bilo lušno!

14. tek po kraški učni poti

Semič 21.06.2015


Tretji dan vikenda in tudi tretji tek zaporedoma. Se noge še niso ohladile od Prekmurskih logov, smo že tekali po Beli krajini. Vreme se je zrihtalo, organizator je bil pripravljen, tekači pa tudi.

Meni je tu eden od lepših tekov. Pa ni ravno lahek, ampak nekako mi se dopade in zato rad pridem v ta konec, pa če tudi sem nekoliko utrujen. Priljubljen je pa tudi pri drugih tekačih, čeprav se nekateri rajši odločijo za avtomobilsko dirko na Gorjancih. Tisti ki smo tokrat izbrali tek, nas je bilo 110 na 8 km progi, pa še ene toliko otrok in tistih na krajši progi.
In če nas je večina pridrvela z avtom, je bilo nekaj tudi takih, ki so izbrali drugačen prevoz. Med njimi je bil tudi naš Marko Bučar, ki je iz Kostanjevice na Krki prikolesaril, odtekel tek in od kolesaril nazaj. Pa verjetno se bi našel še kakšen tak.
Eni tako, drugi drugače, ko pa se postavimo na start, je za vse isto.

Edina nekoliko slabša zadeva na tem teku, je travnik kjer se vse začne in konča. Neraven teren, poln nekih lukenj in kucljev, katerih se v začetni gužvi težko izogneš. Sama sreča, da tu ne pride do kakih poškodb. Sicer pa naprej prijetna proga, rahlo razgibana, z vsemi podlagami in tereni. Najde se za vse nekaj. Za tiste ki obožujejo klance, ali spuste, pa asfalt, makadam, ali gozdne poti. Najde se senčna in sončna stran, pa mirni odseki in tisti z bučnim navijanjem domačinov.

In ko je vse to za tabo, te čaka cilj z glasnim navijanjem, osvežilno pijačo, pokali in ne vem s čim še.

Obdelava podatkov je vseskozi aktivna, tako da se kmalu po končanem teku lahko najdeš na ciljni listi in preveriš svoje dvome o uvrstitvi. Maticki smo z rezultati vedno zadovoljni, pa ne vem, ali smo tako dobri, ali smo zadovoljni z svojimi zmožnostmi.

5. Kralj Stanislav 33:06  2. v F

20. Šimec Srečko  35:45  2. v E

30. Lukšič Andrej  37:29  4. v E

32. Mikolič Silvo  37:45  4. v G

64. Bučar Marko  41:26  10. v B

Na krajši progi dolžine 2 km, se je pomeril tudi Lovro Šimec, podmladek našega odličnega tekača Srečka in se odlično izkazal. njegov čas 7:55

V Semiču tudi vedno poskrbijo, da ne odidemo domov praznih rok, želočkov,... Za v želodčke je bil tudi tokrat pripravljen odličen golaž, s strani organizatorja in je pripadal vsakemu udeležencu, za pijačo pa se je moral odločiti vsak sam zase.
Kulturni program je povezoval Darko Povše, ni manjkal župan občine Semič, zaplesala je plesna skupina Vrtičkarji in še in še.

Tako ni bilo nikomur dolg čas. Našlo se je za vsakega nekaj. No čisto za vsakega tudi ne, vsaj pri zadnjem dejanju v sklopu tega teka ne. Na koncu je namreč sledilo žrebanje nagrad med tistimi ki smo izpolnili prijavnico. Navadno ni sreča na moji strani, vendar je tokrat bila, pa še pri marsikateremu, saj je bilo nagrad kar precej.

In tako je vsega lepega enkrat konec. Sledil je le še obisk bližnjega lokalčka, za osvežilno pijačo in prijeten klepet v prijetni družbi. Lušno pač!

8. tek okoli Bukovniškega jezera

Strehovci  20.06.2015

Tudi v Prekmurju ni nobenega počitka, zato se teki kar nadaljujejo. Po deževnem Splavarjevem teku, je sledil še en deževen. Sicer vožnja proti Prekmurju ni bila ravno deževna, je pa pričelo takoj ko sva z Doljakom parkirala vozilo. Sicer ni bil to neko strašno deževje, je pa bilo ravno toliko, da nisi vedel ali vzeti dežnik, ali marelo. :) :)
Parkirni prostor je streljaj oddaljen od samega mesta tekaške prireditve, do tam pa sva pešačila in poglede obračala proti adrenalinskemu parku. Ogromna in precej zanimiva stvar, ki ni bila v obratovanju, sicer bi bilo še nekaj več za videti ali pa morda tudi probati namesto teka.

 V teh koncih je vedno bolj skromna udeležba, tokrat verjetno zaradi dežja še nekaj manj in vsega se nas je nabralo na glavnem teku 21. Hladno in deževno vreme zahteva še nekaj več ogrevanja in če to združiš z radovednostjo, spoznaš kar nekaj predela okoli jezera. Tako sem obiskal cerkvico, pa pogledal kje imajo energijsko točko, most ljubezni,.... in pa seveda delček proge. Še vedno pa je pogled uhajal na predel, kjer ti požene adrenalin.

Adrenalina je bilo nekaj, ko smo se postavili na start, vendar je kmalu popustil. Pa ne kmalu, ampak kar takoj, ko smo zakorakali v prvi klanec. Ta se je pričel že po nekaj korakih in kakor se je hitro začel, se je tudi končal. Sledil je precejšnji spust, ki se je končal na prvem kilometru, kjer je bila tudi najnižja točka proge. Še nekaj vijuganja gor in dol, pa je bil za nami tudi drugi kilometer, ter spust proti cilju. Kot je v teh koncih v navadi, je bilo treba še dvakrat ob krožiti tole njihovo jezero. No dekletom so za en krog pogledali čez prste, tako so naredile samo dva kroga.
Dobrih šest kilometrov je bilo hitro za nami, ali pa tudi ne, kakor se vzame. Po času je bilo hitro, saj nismo niti pol urce tekli, počasi pa je tudi bilo, saj jih je bilo kar nekaj spredaj.

6. Kralj Stanislav  čas 25:18    2. v D

10. Doljak Edvard  čas  30:24  1. v F

 Kljub vsemu, pa tudi ni bilo tako slabo, pa še vreme se je zrihtalo. Ali pa če se nebi, saj je bila podelitev in malica pod velikim šotorom, kjer se je pa nato nadaljevala veselica z živo glasbo.
Z Doljakom sva seveda tudi nadaljevala, vendar ne na veselici, ampak na cesti v vožnji proti domu. Za kake veselice bo pa naslednjič čas.