Rim -Trebnje 2

Budilka se je oglasila, ko je bila skoraj še tema. Skoraj nikjer nikogar, le redki avtomobil je pridrvel mimo in sem pa tja kak sprehajalec, nas pa je vse bolj priganjal čas, saj se je bližala ura, ko je bilo potrebno startati.

Premaknili smo se na startno mesto in naredili nekaj fotografij, vendar ne preveč kvalitetnih(je bila skoraj še tema) in nato se je na pot podal prvi tekač, ostali pa smo se iz Rima podali z avtodomom. Ja pa je bilo skoraj lažje peš kot pa z avtom, smo kar nekajkrat zakrožili, da smo prišli iz centra mesta.

Nastalo je tudi kar nekaj filemčkov, ki bojo povedali skoraj več kot bi lahko jaz.

FILMČKI:
Večer v Rimu in start teka

Prvih 10 km sem usmerjal voznika s pomočjo garmina (brez njega bi se itak zgubli), za tečt sem bil pa 3. navrsti, ko smo bili že malce iz mesta. Vreme smo imeli kar preveč lepo in je bilo skoraj malce prevroče, a se je dalo zdržat. Po pretečenih 60. km, smo predali tek avtodomu 2, mi pa smo se premaknili malce naprej, si pripravili kosilo, počivali in se pripravili za naslednjo etapo. Pripraviti je bilo potrebno načrt teka, ker nekako začrtana pot ni bila ravno najboljša, zato smo si vsak dan posebej izrisali.

Tek Rim-Trebnje, 1. dan

Naš počitek je trajal tja do polnoči, nato pa smo se premaknili na cilj drugega avta, kjer smo ob 1:00 prevzeli tek. Za razliko od prvega dne, ko smo tekli vsak enkrat, smo vse naslednje tekli dvakrat zaporedoma. Tako smo imeli malce več počitka in vsak polovico noči za teči, saj smo mi predali ob 13:00.

Tek Rim-Trebnje, 2. dan

Med vsakim počitkom je tudi zadonela harmonika, ki je pritegnila marsikateri pogled, kakor tudi avtodomi odeti v zastave in transparente. Ko so prebrali napis, ki je bil napisan v slovenščini italjanščini in angleščini, so nas mnogi spraševali, če gremo peš ali se peljemo, ter samo zmajevali z glavo ko so izvedeli da tečemo.Postanke smo naredili na kar se da bolj znanih mestih in en tak postanek je bil tudi na sami plaži Riminija.

Ni pa šlo tudi brez dežja. V eni etapi nas je vse povrsti pral dež, ene bol, druge manj. Za kake pol urce smo morali tek tudi prekiniti, saj je bilo preveč dežja in vetra, v takšnem vremenu pa je teči ne le težko, ampak tudi precej nevarno. Tako smo tekača pobrali v avto in počakali, da se je vreme malce izboljšalo, nato pa je nadaljeval z tekom.

Tek Rim-Trebnje, 3. dan

Za nami so ostajale simpatične Italjanske vasi in mesta, čeprav smo se slednjih kar malce izogibali in smo jih zaokrožili.V soboto pa je za nami ostala še zadnja Italjanska vas. Mi smo sicer prišli v Slovenijo že popoldan, medtem ko je drugi avto pritekel okoli polnoči.

In ostal nam je še zadnji del, preteči še Slovenijo od Gorice do Trebnjega.Malce nam je še ponagajalo vreme, a ni bilo hujšega, je pa bil to najtežji del naše poti. (vsaj zame) Premagati je bilo potrebno klanec od Ajdovščine pa čez Col do Vrhnike. Kar precejšenj klanec za četrti dan teka in še odločili smo se, da bomo tokrat tekli v enem kosu vsak po 17 km in tako pritekli v Ljubljano, kjer bomo predali zadnje kilometre avtu 2. Mene je doletel kompletni klanec, saj sem pričel teči nekaj pred Ajdovščino in zaključil neje čez Col.Pa ni bilo prehudo, je kar šlo nekako.

Tek Rim-Trebnje, 4. (zadnji) dan

Še zadnja predaja je sledila nekje okrog Grosuplja, smo pa se dobili vsi skupaj v Ljubljani pri Dolgem mostu, kjer smo malce pomalčkali in poklepetali.Vzeli smo si dve uri časa, za izmenjavo dogodivščin, načrtovanje prihoda v Trebnje, malce smo zaigrali in zapeli, nato pa veseli odrinili naprej.

Sedaj smo bili že čisto blizu cilja in sam prihod v cilj bo nova objava in nov filemček, kateri pa še ni narejen.