Dolenja vas pri Ribnici

No pa sem zopet nazaj, po dooooooolgem premoru. Ja ni se nič kaj takega dogajalo vmes, niti ni bil kakšen dopust, ampak zgol sama lenoba. Ja lahko bi si zapel tisto pesmico; o lenoba lenoba, zvest ti bom do groba, hiter sem se te navadu, nigdar ne bom te pozabu, .....

No pa pustimo to in poglejmo kaj se je dogajalo tistega (sedaj bi lahko rekli davnega dne)04.07.2009.

Bila je sobota in dopoldan sem pridno delal (beri garal) v službi, nato pa samo torbo v avto in že sem drvel proti novemu mestu. Tu sem pobral še Barbaro in tako sva se skupaj počasi pomikala proti Ribnici. Zakaj počasi? Ja ker je čas dopuščal, sva se vmes še malce ustavila v Dolenjskih toplicah. Na jasi je namreč bila Revozova zabava imenovana "dan Revoza" in sva malce poškilila kaj se dogaja.

No bilo je pestro in zabavno z skupino Viktori, pa Helenca Blagnetova je bila tam, pa Robert Erjavec je vse skozi nekaj "nakladal" kot povezovalec, bile so tudi nekakšne igre, pa frizuro si lahko malce spremenil, itn.. Ampak midva nisva dolgo uživala v tej druščini. Malce sva poklepetala, pomalčkala, popila eno ali dve pijači in že sva odbrzela naprej.

Prispela sva na cilj, kjer je bilo že vse nared za izvedbo teka. Bila je precej gužva in komaj sva dobila mesto za parkirati. Poklicala je tudi Sabina, da prihajajo vsi z Boštjanom in da bomo imeli tako tudi navijače in še predno sva se uspela prijaviti za tek so bili že za nama.

Posebnost tega teka pa je tudi tek trojk, za kar pa jaz nisem vedel in me je na to spomnil Lužar Jože ter povabil v trojko. Sprejel sem iziv, še predno sem pomislil, da bi lahko trojko naredil z Boštjanom in Barbaro, neglede na uvrstitev. To mi je "kapnilo" šele ko je prišel Boštjan, a je bilo že prepozno. Pa drugo leto ko bomo že tako dobri, da bi lahko zmagali.

Vreme je bilo prav prijetno po manjši dežni plohi se je iza oblakov prikazal sonček, ki pa ni imel več pretirane moči.Tekali smo po progi in se pripravljali na tek, obenem pa tudi bili navijači za otroške teke, kateri so se odvijali na startno ciljni ravnini.

Za otroškimi je bil še 2 km rekreativni tek

nato pa 10 km tek za člane in članice.

Zapodili smo se po prijetni trasi proge skozi Dolenjo vas, na makedamsko cesto, med polji in travniki in spet nazaj na alsfalt. Naredili smo krog skozi sosednjo vas in nazaj proti cilju. A tu ni bilo še konec, ampak šele polovica poti.

Lahko si se okrepčal z vodo ali pa ohladil, kakor je komu prijalo, nato pa še drugi del . Takoj v prvemu ovinku so nas bučno spodbujali naši navijači in nam dali zagona za drugo polovico. Naredili smo še en krog skozi dve sosednji vasi in nazaj v cilj, tokrat tisti pravi.

Proga je v celoti ravninska, z čisto blagimi spusti in dvigi, je pa zato precej hitra in se lovi uvrstitev prav do zadnjega metra.Vsi smo se borili po svojih močeh in kaj smo si priborili?

Stane; 34 mesto, čas 36:01, uvrstitev v kategoriji 7

Boštjan; 61 mesto, čas 37:37, uvrstitev v kategoriji 10

Barbara; 161 mesto, čas 50;36, uvrstitev v kategoriji 4

Tudi v trojkah ni bilo neke vidne uvrstitve;

7. mesto ekipa

DTP TREBNJE II.

(KRALJ Stanislav , št.160)
(LUŽAR Jože , št. 43)

(TOMŠIČ Stanko, št.187)

12.mesto ekipa

GARAČI

(ZAMIDA Boštjan , št.175)
(ŽELJKO Jože, št.137)

(COLARIČ Matej , št.21)

V cilju smo žrebali še nagrade, ki so jih imeli prav za vsakega, vsak pa je dobil tudi porcijo sočnega golaža. No za tekoče zadeve pa smo poskrbeli kar sami pri bližnjemu šanku. Počakali smo še podelitev medalj, čeprav nas ni bilo zraven (več sreče prihodnjič) nato pa proti domu.