Bušeča vas

Je že kar 14 dni, odkar smo se zbrali v Bušeči vasi pri Cerkljah ob Krki, da se pomerimo na zadnji preizkušnji za pokal Dolenjske. Bila je mrzla nedelja 18.10 2009, ko smo se v precej velikem številu zbrali za 9.8 km dolgo preizkušnjo.

Prijeten kraj in zelo dobro organizirana prireditev, veliko število tekmovalcev in navijačev in pa nizke temperature, vse to je bilo na enem kupu. Verjetno je bila malce večja udeležba zato, kjer je to zaključna prireditev za naš konec Slovenije in obenem podelitev pokalov in medalj najboljšim za leto 2009.

Pisana množica je tekala sem ter tja in se ogrevala za kar precej težko preizkušnjo. Proga sicer malce spremenjena, a ne bistveno, ker klanca zaradi katerega je bila sprememba niso izklučili ampak samo malce raztegnili.

Vseeno smo bili ob 11:00 za startno črto
in se pognali v lov za novimi uspehi.

Proga se je takoj obrnila v klanec in tako kar nekaj km, nato pa malce razgibano nekaj časa navzgor, pa navzdol, pa nekaj ravnine vse po asfaltirani cesti. Sledil je del poti po makedamu in travnati površini. Tu je bila sprememba glede na prejšnje teke, a le podalšana za kakih 50 m, medtem ko klanec je ostal. Precejšenj vzpon med vinogradi in malo kateri je tu pretekel do vrha. In ko si na vrhu je še spust in spet kar precejšnji in tudi precej dolg, pa še na asfaltu. Noge v tem delu precej trpijo in ko smo prišli na ravnino je bilo kar težko ujeti neki pravi ritem.

Sledilo je še kaka 2 km ravninskega dela do cilja, moči pa so bile že na rezervi. V zadnjem kilometru sem se boril z Zvonetom in vse je kazalo, da bo bil močnejši. Pa je prišel delček, kjer so bili njegovi navijači in so vsi kričali ;daj ga prehiti Maticka. Taki vzkliki navijačev, pa so iz mene izvlekli še nekaj energije in se nisem dal, ampak samo povečal prednost.

V cilj sem pritekel z precej velikim časom, kmalu za mano pa še Boštjan. Kar nisem bil nekako zadovoljen, saj so bili pred mano tekači, ki so navadno daleč za mano.Nevem ali sam jaz tako brez moči, ali pa so ostali tako dobri, ker se pripravljajo za Ljubljanski maraton.Kakor koli že, z težavo sem se privlekel do cilja, v pomoč pa so bili tudi navijači ob progi.

Po teku so se nekateri namočili v bazenu, meni pa ni bilo ravno do kopeli , ampak sem se samo hitro toplo oblekel. Ko smo oddali številke, smo vsi dobili praktična darila in bon za malico. Darila niso bila ravno nevem kaj, je pa bila zato malica zelo uredu. Dokler smo mi pomalcali, pa je organizator že postregel z rezultati teka.

Številke so pokazale naslednje;

30 mesto s časom 41:36, kar je zadostovalo za 4 mesto v skupini,

Boštjan pa 46 mesto in čas 43:11 ter 5 mesto v skupini

Ni pa bilo še rezultatov za skupni pokal vseh tekov in oba z Boštjanom sva bila sigurna, da ni nobeden med tremi najboljšimi, zato nisva čakala podelitve in sva se odpravila po drugih obveznostih. No pa ni bilo tako. Rezultati so namreč pokazali, da sem zasedel 3. mesto v svoji skupini. Če bi pa tole vedel popreje pa bi sigurno počakal podelitev in stopil na zmagovalne stopničke. Tako je v mojem imenu stal na stopničkah Mirko, ki sem mu rekel preden sem odšel; "če bo kaj za maticka, pa ti prevzem". Je bil tako vesel, ker je lahko stal na stopničkah, da se mu še danes smeji. Pokalček ki sem ga prejel, pa bom pokazal malce pozneje!