nedelja, 15. november 2009

Ljubljana

Po dolgem času sem se zopet spravil k pisanju. Tokrat dolgujem objavo za 25.10 2009, kraj dogajanja pa je bila naša prestolnica. Ljubljanski maraton je nekako zaključek tekov, saj so se v glavnem že končali vsi pokalni teki in obenem tista pika na i za tekače. Vsi se namreč celo leto pripravljajo na ta dogodek za čim višjo uvrstitev in tudi v klubu Matick ni nič drugače.
Boštjan je sprva imel v mislih samo rekreativni tek na 10 km, a se je premislil in tako sva oba tekla polmaraton. (21 km) Za maraton (42 km) sem jaz še malce "premajhen" in verjetno nebi zmogel tolikšne razdalje, ker je moja najdalša pretečena razdalja do sedaj 16 km in je tako to moj prvi polmaraton.
Številke in čipe sva prevzela že čez teden,(jih je Matej prinesel iz Lj, da ni bilo potrebno v zadnji minuti še za to delat gužvo) 3909 je bil zapisan Stane Kralj in 3910 Boštjan Zamida.Zgodaj zjutraj sva se odpravila na pot, s težavo našla parkirno mesto in še za rep ujela start rekreativnega teka. Malce sva pogledala traso proge, pozdravila nekaj znanih tekačev in že so bili v cilju prvi tekači na najkrajši progi. Do starta maratona in polmaratona je bilo še precej, pa tudi ne. Na hitro sva se oblekla v dres, se malce ogrela in že se je bilo potrebno "zagrebsti" za startni položaj. Ogromna množica se je zbrala pred parlamentom (preko 6400) in čakala na strel za začetek. Gneča je bila kar velika in zato se je temperatura dvignila za kar nekaj stopinj. Oblekel sem dolgi dres, zato mi je bilo kar vroče in imel sem pomisleke, da bi mogoče bilo bolše v kratkem, a kar je pač je. Zadne minute je zapolnil župan mesta Ljubljana z nagovorom in pa skupina The stroj z svojo glazbo. (bolje rečeno z ropotanjem)
In sledil je start.
Kenijci in ostala elita, so "potegnili" in že v prvih metrih pritekli prednost, da jih jaz ne ujamem v polnem šprintu. Prvi kilometer je bil v znamenju gužve, saj niti nisi mogel teči. Veliko tekačev, ozke ceste, vsak pa je hotel priteči čim boljše in tekali smo sem ter tja, da smo koga prehiteli. Na prvem kilometru je čas pokazal precej čez 4 min. Če sem na hitro zračunal, bi z takšnim tempom prišel v cilj precej čez 1: 30:00, ker pa sem si za cilj nekako zastavil ta čas, je bilo potrebno malce pospešiti. Pričel sem prehitevati, tekel nekaj časa kar po pločniku in si nekako na drugem kilometru pridobil svoj prostor. Tudi čas je bil že bolši, saj sem dva km pretekel pod 8 min, zato sem probal tempo držati tudi naprej.
Ob progi je bilo vse polno navijačev in tudi glazbenih skupin, ki so nas nekako spodbujali naprej. Ujel sem si tudi "zajca" in ga nekako sledil tja do desetega kilometra. Tu me je ujela manjša kriza, spustil sem zajca in malce zmanjšal tempo, a še vedno v povprečju 4 min/km.
Mimo je pritekel Jože Lužar in me nagovoril; cukaš, cukaš, probaj držati moj tempo in sva tekla skupaj naprej. Jaz sem sicer vedel, da nimam enakomeren tempo, a si nisem mogel pomagati. Tudi njegov tempo nisem mogel dolgo držati. Kmalu po 15. km,ki sem ga pretekel točno ob uri, sem padel v drugo krizo in moral sem tudi Jožeta spustiti naprej.
Tempo sem še nekoliko zmanjšal in nekako po svoje nadaljeval. Ob progi je bilo vse več navijačev, ki so nas spodbujali naprej. Proga je bila malce monotona, saj so bili zadnji kilometri v čisti ravnini, a vseeno je kriza nekako popustila.
Zadnja dva km sem tekel z lahkoto, sploh pa zadnjega, ko so navijači naredili kar špalir do cilja in te kar nekako ponesli čez ciljno črto, kjer nas je pričakal župan Zoran Jankovič in se z vsakim rokoval.
Vsekakor je sledil pogled na urine kazalce. Na obraz se mi je prikradel velik nasmešek, saj je bil dosežen čas daleč nad pričakovanjem. Ura se je ustavila pri 1:26:39, kar je pomenilo 166. mesto med 3990. tekači, ki smo merili moči v polmaratonu. V tej kategoriji je zmagal Mitja Kosovel, ki je dosegel čas 1:07:33, Boštjan pa je v cilj pritekel kot 957. s časom 1:39:57.
V maratonu pa je z 42 km najbolje opravil kenijec Biama William s časom 2:10:12, najboljši predstavnik Slovenjie pa je bil Roman Kejžar na 11 mestu.
Kakor koli že, sem mnenja, da smo zmagovalci vsi ki smo uspešno pretekli 21 km, sploh pa tisti na 42 km.

2 komentarja:

Peter pravi ...

Čestitke iz Domžal!
Bravo Stane! Dosegel si res izvrsten rezultat. Tudi jaz sem odtekel 21km (moj drugi polmaraton, čas 1:51:), Radence sem izboljšal za 10 min.tako, da sem bil več kot zadovoljen. Žena se je udeležila velikega maratona (njen prvi)in bila tretja od Slovenk. Zares odlično!!!
Ampak, kot praviš, vsak ki pride skozi cilj je zmagovalec. V napovedniku sem videl Miklavžev tek. Se vidimo?

Matick pravi ...

Peter hvala za čestitke tako tebi kot "boljši polovici". Mogoče enkrat tudi jaz probam 42 km, do takrat pa bol po malem.
Pa dober tek!