Izola

8.11.2009 pa smo se zbrali na 29. Martinovem teku v Izoli.V nekoliko slabšem vremenu, smo se tja odpeljali tudi iz dolenjskega konca.Da nebi bilo dolgočasno in vedno eden in isti pogovor, sem na tek povabil še enega iz Trebanskega konca. Odzval se je in tako smo se peljali proti morju Stane, Boštjan in Mirko.

Na obalo smo prispeli skoraj že malce pozno, kjer pa je bilo že prav živahno. Parkiramo, pozdravimo nekaj tekačev in htro v prijavno vrsto, da nebi le ti preje zaključili.

Zapisano je bilo, da je proga tokrat speljana na novo, ob morju in v dolžini 7,500 m.

Start in cilj je bil v Simonovem zalivu (San Simon), kjer se nas je nabralo kakih 250 iz vseh vetrov.

Tekli smo ob morski obali proti mestnemu središču, skozi izolsko marino, ob obali vzdolž parkirišča Lonka,

po Sončnem nabrežju, ob obali Velikega trga (mandrača),

po plaži Svetilnik, na koncu plaže smo zavili desno proti cerkvi sv. Mavra, tekli po ulici sv. Petra, na njenem koncu zavili levo, proti obali, ki vodi nazaj na plažo Svetilnik in se po isti poti vrnili v Simonov zaliv.

Kar nekaj navijačev se je našlo ob progi in pa tudi naključnih mimoidočih, ki so se ustavili in nas spodbujali. Vseskozi pa nas je spremljalo butanje valov ob obalo, na določenih mestih pa tudi tako daleč, da si bil lahko tudi malce moker.

Vse skupaj se je nekako hitro končalo. Ura je pokazala, da sem ciljno črto prečkal po 20,53 min, kar bi zneslo pod tri minute po kilometru, če bi bila dolžina kakor jo je nameril organizator.Že tako kratka proga je bila še skrajšana in kot taka prekratka. Takšnega mnenja je bila večina tekačev in tisti ki imajo malce boljše ure so namerili samo 5400 m in glede na dosežene čase bo kar držalo.

Vzporedno s članskim tekom in pohodom se je odvijal tek otrok s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana in iz Varnostno delovnega centra iz Kopra, tek v dolžini 1000 metrov so speljali okrog plaže v Simonovem zalivu.

Primorci so postregli z mineštro, ampak to nio bilo ravno zadovoljivo, zato smo si Dolenčki podaljšali malico še z enim narezkom, ki smo ga imeli sabo za vsak slučaj. Pa tudi tistega nismo pozabili za kar se reče Martinov tek.Sicer so postregli tudi z Merlotom, ampak mi smo vajeni bolj Cvička in smo ga imeli tud nekaj sabo. Po dobri malici in kozarčku vinca, pa smo rekli, da bi še eno zapeli, zvlekli na plano harmoniko in že je bilo veselo da je kaj.

Ob vsej dobri volji smo pozabili tudi na rezultate in kar naenkrat so že delili medalje in pokale. So jih imeli toliko, da sem še jaz prišel na vrsto za eno medaljo in sicer za tretje mesto v skupini.Za vse pa ni bilo, je bila velika konkurenca, tako je Boštjan pristal na 6. mestu, Mirko pa na 12.

Po podelitvi so se kar hitro pobrali skoraj vsi in verjetno bi se tudi mi, če nebi imeli še harmonike in vinca, organizator pa je imel za podeliti še kup nagrad. Je kar nekaj časa trajalo, saj je po nagrado prišel vsaki tretji ali četrti izžrebani, ostali pa so že odšli. In spet smo morali nagrade pobrat mi, ki smo bolj pri tazadnih, pa še kozarček in proti domu.