Po Panovcu

Medtem ko pri nas še vedno lahko naredimo snežaka, so na Primorskem že zakorakali v pravo pomlad. Sonček je tam bolj vesel in priklical je že prve rožice, da se bahajo z svojimi cvetovi.

Pa ne pride na Primorskem samo pomlad poprej kakor pri nas, tudi tekaška sezona se prične več kot mesec dni prej.

Tako smo se prvič pognali po tekaških stezah za pokal Primorskih novic v nedeljo 14. marca. Medtem ko je pri nas še vedno mraz kazal svoje zobe (-8), je v Novi gorici bilo že pravo pomladno vzdušje.

S soncem obsijana pokrajina, temperatura preko 10°C, pomladno cvetje se bohoti v prekrasnih barvah,...To je le nekaj dejavnikov, da smo bili veselo razpoloženi na prvi tekaški "dirki".

Pred dijaškim domom je bilo štartno mesto, v samem domu pa prostor za vse formalnosti pred in po teku.Pisana druščina je postavala na sončku in prijetno kramljala, kako tudi ne, saj se nismo videli že celo večnost, pa toliko je za povedat vsega.
A je napočil tudi trenutek, ko smo se počasi pričeli zbirati za štartno črto
in ko smo bili tam vsi, ( zbralo se nas je kakih 130) smo pričeli odštevati. Pravzaprav je odšteval samo štarter, najprej minute, nato polovičko minute, pa četrtino in na koncu zadnjih 5 sekund. Tu je napetost naraščala in pri zadnji; hop in v galop.
Kmalu se je gruča tekačev spremenila v dolgo kačo, ki se je izgubila v slikovitem gozdu Panovca. Sicer okrnjen obisk tega teka, (za kar je kriva vsporedna tekaška prireditev na tem koncu in sicer tek na Solinah)ni bil nič kaj manj prijeten. Gozdne poti in stezice so kar vlekle naprej in naprej, da si kar pazabil da si premagal klanec in se spet spuščaš v dolino. Proga sicer malce spremenjena od lani, zaradi neurja ki je divjalo v prejšnjem tednu. Je bilo podrtega drevja, pa so malce priredili in smo obtekli prepreke. Sama proga se je zavoljo tega malce skrajšala, je pa bila precej bolj zanimiva in na splošno smo bili z njo vsi bolj zadovoljni. Težavnost je še vedno ostala ista, saj klanca v drugi tretini nismo obšli, ampak je ostal takšen kakor je bil.

V zadnjem ravninskem delu, smo dohiteli pohodnike, pa tudi nekaj sprehajalcev se je našlo, ki so nas spodbujali, da smo premagali še zadnje kilometre.

Še pod ciljni balon in ure so se ustavile.Moja je pokazala čas 38:43, kar je pomenilo dobrih 6 min zaostanka za najboljšim in za 4 min boljši rezultat kot lani.Sem primerjal čase ostalih z lani in v povprečju so imeli za 2 min boljši rezultat, kar je bil vpliv krajše proge, se pravi da sem izboljšal rezultat za 2 min. (bravo jaz). Rezultat je zadoščal za 29. mesto v absolutni kategoriji in 7. mesto v skupini. Lani sem dosegel 42. absolutno in 10. v kategoriji, s tem da sem letos v drugi skupini (leta pač), ki pa mislim da je malce močnejša.

V cilju so vsakemu ponudili še srečko za praktične nagrade, ni pa tudi manjkalo napitkov in sadja. Nekateri so lahko povedali tudi vtise z teka za lokalno postajo, ali pa tudi graje seveda, za katere pa mislim da jih ni bilo.

Sledila je še okusna malica, ter podelitev pokalov in medalj najboljšim, nato pa nazaj proti mrzli Dolenjski. Nazaj se zopet vrnemo že to nedeljo in sicer v Sežano, kjer bo potekal mali Kraški maraton.