Portugalska

Tudi tokrat z zamudo (kakor da je bilo kdaj drugače) dolgujem nekaj besed o dogajanju na Portugalskem.

Barbi tur (ki je vedno za žur) je organizirala teden dni potepanja po svetu, kar je klub Matick izkoristil za kondicijske priprave na novo sezono.Tja je deset potnikov poletelo 21.02. 2010 iz letališča v Trstu. Seveda ni šlo z direktno linijo, ampak smo morali presesti v Bruslju. Tu smo imeli precej časa med leti, zato smo si malce ogledali mesto, nato pa odleteli naprej do mesta Porto. Ker smo bili kar precej daleč od naše hiške, kjer smo sicer bivali in ker je bila že pozna ura ob prihodu, smo prvo noč prespali kar v Portu.Zjutraj smo si malce ogledali mesto in njihove znamenitosti nato pa se odpravili naprej.

Ker nas je večina vinogradnikov, smo si z veseljem ogledali eno vinsko klet, katerih pa je tu cela ulica. Z zanimanjem smo poslušali razlago o pridelavi, predelavi, prevozu in vsemu kar sodi zraven, da se pridobi tista prava žlahtna kaplica. Nato smo si ogledali klet in njihove sodčke. V ta soček na sliki se spravi nekje 55000 litrov Portovca.

Nato smo to morali tudi poizkusiti in seveda nazdraviti

Pogledali smo tudi s čim vino prevažajo

Nato smo šli naprej in prispeli na cilj našega potovanja. Nekaj kilometrov plaže, valovi, sonce, dež in veter, nas je tako navdušilo, da smo se takoj podpisali na plaži in poskočili od veselja.

Plaža je urejena verjetno ravno za tekače, saj je po celotni dolžini speljana lesena potka, da ni treba gaziti po mivki, ter da te ne zalijejo valovi.

Tako je tudi naš drugi dan minil kot bi mignil in tudi večer se ni zavlekel kaj preveč dolgo, saj smo ostali brez elektrike in smo se potuhnili v postelje.

Že naslednje jutro so se stvari uredile in izmerila se je tudi dolžina plaže. Od naše hiške pa do konca zalivčka je točno 4 km, nato obrat in še 4 km nazaj, tokrat ne po lesenih mostičkih ampak kar po cesti, tako da je bil tek nekako v krogu. Kadar se je teklo dalšo razdaljo se je preteklo krog in pol ali dva, nato pa nekaj razteznih vaj in na zajtrk.

Po zajtrku je sledilo raziskovanje dežele in obiskali smo kar nekaj znanih krajev, znamenitosti, muzejev, .... Mogoče tukaj omenim samo obisk svetovno znanega romarskega središča Fatima, ki je bilo eno od naših postojank.

Pa mogoče še najbol zahodna točka naše celine, kjer smo se takole nastavljali sončku.

Ker so zanimivosti rastrešene po vsej državi ni bilo mogoče vsega pogledati, pa tudi časovno se nam ni izšlo, saj je vse skupaj hitro minilo. Nekajkrat smo tudi zgrešili cilj in takrat smo za pomoč poprosili domačine, ki kraj dobro poznajo. Pokazali smo jim zemljevid ter kam bi radi šli in z veseljem so nas napotili na pravo pot.

Seveda pa nismo samo kolovratili okoli, saj je program kondicijskih priprav moral potekati nemoteno. Sicer podrobnosti treningov ne smem izdati, saj bi le te lahko uporabila konkurenca, lahko pa povem da je bilo kar nekaj pretečenih kilometrov, pa cel kup krepilnih vaj, pa vaj za sproščanje, razteznih vaj,... V določenih trenutkih treninga sem bil tako hiter, da me niti fotografska ekipa ni mogla ujeti v objektiv.

Preizkusili smo se tudi v nekoliko novih disciplinah, kot so "met kamenčkov v ocean" (včasih smo temu rekli žabice)

"Plezanje na palmo" je bilo tudi prijetno

Potem je bil tu še "skok na plažo"

Pa skok na plažo v dvojicah

Tu je še skok z bambusovo palico

Žal ni bilo v tem času nobene tekaške prireditve, da bi se lahko preizkusil z Portugalci, ter da bi videl v kakšni formi sem in kakšne čase lahko dosežem. Tako bo moj prvi tek kar na domačih tleh in sicer v nedeljo 14.03.2010 v Novi gorici, kjer se bomo pognali po Panovcu.

Vsega lepega pa je enkrat konec, tako je minilo tudi to in že smo se znašli doma, kjer pa tudi pridno nadaljujemo z pripravami na novo sezono, ki je čisto pred vrati.

Pa "dober tek" bi lahko rekli!