15. Vipavski tek

V večini se zberemo zjutraj, oziroma dopoldan, le redko pa popoldan. 27.03 pa smo popoldan odhiteli v Vipavo, da se drugič pomerimo za pokal Primorskih novic.

Ne vem zakaj, toda vedno ko slišim za Vipavo, se spomnim ene lušne Slakove skladbe, ki opeva to dolino z griči, vinogradi in seveda vinom. Ja kar zanimiva pokrajina v kateri si je svojo strugo urezala reka Vipava, katera pa izvira na večih krajih. Najizdatnejši izvir je pred vhodom v Vipavsko jamo, kjer je po rovu prehod v naravne kraške votline z jezerom. Ob višji vodi prihajajo drobni curki iz razpok tudi 4 do 5 metrov nad izvirom.

Na hribčku pred mestom se bohoti znameniti dvorec.

Kmalu potem, ko zakorakamo med stavbe, pridemo do vojaškega objekta in za njim se nahaja športni park, od koder sega pogled na razvaline gradu.

In prav tu v športnem parku, je bil začetek in konec naše prireditve.Predno smo se "pognali"na pot, je bilo potrebno poskrbeti, da smo bili čim lažji.

Ja, tudi to je en način. Potem pa malce ogrevanja in za štartno črto.

Še malce je bilo za počakat, nato pa nič več čakat, ampak čim hitreje.

Tudi tu je bila proga malce spremenjena. Že sam start je bil premaknjen na drugo stran igrišča, kjer je bilo dovolj prostora da bi lahko vsi štartali iz prve vrste.Toda takoj je bilo treba med igrišča, kjer pa je precej ozko in kar nekaj je bilo prerivanj. Zakrožili smo okoli športnega parka na makedamsko pot in jo ubrali do sosednje vasi.Tu smo zaokrožili "sosedov" vinograd in ker imajo bolj majčkenega smo naredili dva kroga, potem pa po isti poti nazaj do starta oziroma cilja.

Alsfaltne poti skoraj da ni, razen dvorišče čez katerega smo pretekli. Ostalo pa je makedamska kolovozna pot in pa trava.Višinske razlike so čisto majhne. V prvem delu rahel vzpon, potem pa okoli vinograda, po eni strani počasi navzdol, pa po drugi počasi gor. (saj vsi vemo, da je vinograd na kakšen breg prislojen)(pa ni to tak breg kot pri nas, tam je rahla vzpetina) Tako dvakrat dol, pa dvakrat gor, potem pa po začetni poti nazaj do cilja.

Kljub temu, da je tek lahek in nezahteven, se je organizator potrudil da je bil še boljši.Tako je ob prijavi vsak dobil buteljko iz njihove kleti, toplo malico in praktično nagrado. (jaz sem dobil vrečo hrane za ptice) Ni pa mankalo tudi pijače, tako ob progi kakor v cilju in pa sadja ter sladic.

Kljub lahki progi, sem v cilj prišel kar precej izčrpan.

In pa tudi malce nezadovoljen.

Nezadovoljen z samim rezultatom.Kljub skrajšani progi, sem dosegel kanček slabši rezultat kot lani, čeprav sem nekako pričakoval na boljšega. A tu ni kaj pomagati. Ura se je ustavila na 37:58, kar je zadostovalo za 6. mesto v skupini in 33. absolutno.

Bo šlo pa naslednje leto boljše.