17. tek po Vinski cesti

Bušeča vas 14.10.2012

Pa smo prišli do zaključka. Pa ne zaključka tekov nasploh, ampak smo do zaključnega dejanja pripeljali Dolenski pokal, oziroma pokal Dolenskega lista. S tem tekaška sezona še ni zaključena, saj že načrtujemo kako, kdaj, kje in z kakšno brzino naprej. Zaključek pa bo kot vedno, verjetno zadnji dan v letu in že prvi takoj začetek nove.

Pa pustimo to in poglejmo kako smo se imeli na zaključni prireditvi v Bušeči vasi pri Cerkljah. Kot vedno je tudi letos bila to ena od najbolj obiskanih prireditev, saj se zberemo vsi, ki smo nekako uspeli sodelovati na vsaj 12 prireditvah tako ali drugače. Tudi Matickov se je kar nekaj podalo tja. Nekaj se jih je zagnalo po gričih, nekaj pa jih je obtičalo kot navijači.

Odpravili smo se v klavern dan proti Bušeči vasi, ali bolje rečeno v Kljunove toplice. Vse je kazalo na plohe ali nekaj podobnega padavinam, vendar je nekako zviselo  in zdržalo, da smo lahko v miru izpeljali celotno prireditev. Malce je bilo gužve z parkiranjem, saj na travnik kjer se je običajno parkiralo niso pustili zavoljo razmočenega terena.  Pa je šlo nekako, le kak korak je bilo treba več do mesta prireditve. Pa nič hudega. Če zmoremo tistih deset kilometrov, bomo zmogli tudi še deset korakov.

In smo jih. Opravili prijavo, malce poklepetali, si ogledali goro pokalov in razmišljali, kako bi si rezervirali omizje pod šotorom.

Pa je prišel čas, ko je bilo treba vzeti pot pod noge. Pričelo se je odštevanje od dveh minut nazaj, katere pa so bile dolge celih pet minut, potem pa smo zdrveli na pot.

Zdrveli že, vendar kmalu tudi upočasnili. (vsaj eni smo) Pa ne da bi se naveličali, ampak zavoljo klanca, ki se začne že nekaj metrov od starta.  Pa tudi precej daleč se vleče. Ko so za nami že trije kilometri, je še vedno cesta obrnjena navzgor. Pa se tolažiš, da bo za klancem spust, a kaj ko je tukaj spust tudi precej strm, kar pa tudi ni ravno najbolje. Za prvi spust smo bili tudi opozorjeni, da je del proge gradbišče, kar zna biti malce oteženo. In je tudi bilo. Prekopana cesta, polna blata, kar zna biti tudi spolzko. Spolzko pa je bilo tudi v naslednji klanec, ki je povrhu še najbolj strm na celotni progi. Na razmočenem terenu med vinogradi zna biti tudi spolzko. Še sreča da je strmina tolikšna, da se jo prehodi.  Potem pa še en spust, ki tudi ni kaj prida prijeten in dober kilometer ciljne ravnine. Malce pred ciljem še spodbujanje navijačev, da bolj z veseljem prehitiš še zadnjega tekmovalca in že si izmučen v cilju.

Tačas ko smo mi ovinkarili po Gadovi peči in Vinjem vrhu, pa tudi niso stali križem rok. Tačas so se pomerili najmlajši na najkrajših progah. Tudi tu smo imeli zastopnika. 

Matic se je vztrajno boril, vendar mu ni bila sreča naklonjena. Nekako se je zapletel in staknil nekaj odrgnin po kolenih in rokah. Vendar ni odnehal. Pobral se je in stekel v cilj kjer je bil kot 3.. Bravo Matic!

Tudi na daljši progi smo počasi prihajali v cilj.

Stane Kralj   čas   41:17 in 2. v E

Bučar Marko  čas 44:55 in 7. v B

Silvo Mikolič  čas 44:58 in 5. v F

Vesna Oražem  čas 53:31 in 3. v C

Miro Šuštar čas 55:09 in 9. v I

Mojca Vidic   čas 1:02:06 in 3. v D  

Tako smo bili vsi v cilju, na poti nekje so bili le še pohodniki, med katerimi je bila tudi Vida Šuštar, Barbi pa je pridno shranjevala utrinke v fotoaparat.

Tako smo prišli do zaključka. Sedaj je bilo treba počakati le še uradne rezultate (neuradni so bili že izobešeni, le brez zaključnega teka, ki pa ne spremeni bistveno uvrstitve) in sprejeti medalje in pokale. Da se je dalo lažje počakati, je poskrbel organizator z okusno malico, goro sladic in dobro kapljico. Nekaj sladic pa so pripravili tudi tekači sami in bile so zelo okusne. Hvala lepa Vesni za čudovita peciva (se priporočamo za drugič) in pa Mojci za kapljico domačega, pa Mirkotu za pečen kostanj, pa muzikantom za lepo muziko, pa ….

Pa seveda organizatorju tekov , za lepe pokale ki smo jih prejeli zasluženi. No malce je bilo zmede, pa se je vse rešilo. ( no nekaj malega je še za rešit)

Maticki smo bili takole uspešni.

Najbolj uspešna je bila Vesna Oražem, saj je odtekla čisto vse teke,

pa še zasedla drugo mesto.

Mojca Vidic je bila klicana na drugo stopničko, vendar  se je pozneje izkazalo pri izračunu da je zasedla tretje in bo morala zamenjati pokalček z Smiljano, ki je bila klicana na tretje mesto. (to je še tista nerešena zadeva)

Barbi Vidic je pristala na drugi štengi,

pa tudi  Stane Kralj je bil na isti višini.

Marko Bučar je bil postavljen na tretje mesto, vendar je pozneje predal pokalček, saj se je izkazalo da je četrti, on pa je prejel pokal za udeležbo.

Za udeležbo je prejel tudi pokal Miro Šuštar, ki je bil sicer na 8. mestu.

Ostali Maticki niso izpolnili bonusa 12. tekov in se bojo morali v naslednji sezoni bolj potruditi.

Sledilo je še druženje, prepevanje in igranje, tako da niti za skupinsko sliko nismo utegnili najti časa. 

Seveda je bilo tako kot vedno, da je bilo najbolj lušno za Matickovo mizo, kamor so se pridružili še ostali, ki jih čas ni preganjal.

Je pa preganjal čas nekatere naše, a smo vseeno zdržali do konca, pa še malce med potjo.

Je pač tako, da je lušno toliko kolikor si narediš sam. Mi si to znamo uredit in tako bo tudi za naprej. Hvala lepa vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli in se veselimo že naslednjega snidenja.