Tek v Sevnici

Sevnica 17.11.2012


Saj je že tako dolgo nazaj, da sem skoraj pozabil kako je bilo. No pa vseeno se bo našlo nekaj za na papir. (papir ravno ni, ne vem pa kako bi se temu reklo) Kakor koli že, pri prebiranju in iskanju tekov, sem zasledil tudi Sevniški pokal. Pa sem se nekako odločil sodelovati tudi jaz. Sprva niti nisem razmišljal in pomišljal kakšne sorte tek je, ampak sem gledal samo da je tek. Tudi čas mi ni ravno dopuščal, da bi se kaj več poglobil v to, pa sem se kar prijavil in šel. Mimo grede sem nekako prepričal še sodelavca Igorja Župančiča in skupaj sva se podala na pot.
V sami Sevnici nisem bil še nikoli, čeprav sem se mimo vozil že velikokrat, pa mi je bila sedaj toliko bolj zanimiva.  Zanimivo pa je tudi postalo, ko sva prispela na sam kraj dogajanja. Kar precejšnje število tekačev se je gnetlo okoli športnega parka, čeprav smo šele prihajali. Kar precej znanih obrazov se je tu srečalo, ogromno število pa je bilo otrok iz vseh koncev slovenije.
Odpravila sva se po startno številko in ko sem tako odhajal nazaj, sem se zagledal v ogromno travnato površino, vso prepleteno z plastičnimi trakovi. Pa mi je kapnilo v glavo, da gre tu za kros po travniku in ne za  klasični tek po ulicah in poteh.  Odvrgla sva številke v avto in se podala na ogled same proge.

Ugotovila sva, da je kar nekaj klanca, celotno prizorišče zelo razmočeno in spolsko, delček tega pa je kar pod vodo.  Ja to pa ne bo ravno prijetno za tek, pa še copate primerne za tak teren so ostale doma v omari.  No vsaj fotoaparat je bil tokrat z mano, sem si zagodrnjal in probal ujeti delček vsega v objektiv. Pa ni ravno uspelo. Prazna baterija , kakor tudi rezervna, pa še aparat nekako čudno nastavljen. Se pravi da tudi slikc ne bo, oziroma je nekaj zelo slabih.  

Medtem ko sva si ogledovala progo, so najmlajši že kar pridno tekali v pravi "dirki". Tudi čas naše se je že počasi približeval, zato je bilo treba v copate in na priprave. Malce ogrevanja, pa nekaj korakov po razmočenem terenu in že se je bilo treba postaviti na start, kjer so preverili prisotnost.

Pa smo se zapodili. Že po nekaj metrih se je pričel klanec. Najprej čez veliko mejo in malce vijuganja v hrib, pa okoli malce bolj zaraščenega dela nazaj v dolino. Tu nas je čakalo največje "močvirje". Nekaj deset metrov se je ugrezalo kar precej in špricalo na vse strani. Sledilo je kar nekaj ostrih obratov po spodnjem delu travnika, nato pa malce dlje v hrib, pa oster ovinek in po zunanjem robu travnika nazaj proti startno ciljnemu delu. Pa ni bilo še konec. Treba je bilo narediti še en krog, po isti poti, le da je bilo sedaj že malce premešano blato.
Če smo prvi krog nekako zaključili v istem vrstnem redu, kakor smo začeli, je v drugem prišlo do kar nekaj prehitevanj. Na tesno je bilo prav do konca, razen za zmagovalca, ki je v cilj pritekel daleč pred ostalimi, jaz pa sem si izboril drugo mesto v ciljnem finišu, medtem ko so bili ostali tudi tesno skupaj.
Medtem ko smo mi počivali, se je seveda nadaljevalo tekmovanje naprej. Za nami je sledila izbirna tekma za EP v Budimpešti. Medtem ko so se pomerili mlajši, so nam postregli z okusno malico, pa še v ogromnih količinah. Seveda je bila zraven tudi pijača in pa sadje.
In ko smo se podprli, so bili ravno pripravljeni tisti najmočnejši za tekmovanje. Seveda je bilo treba spodbujanje, saj se je v vrsti znašel tudi eden od naših. Za EP se je boril tudi Puš Sebastjan, ki pa mu je na žalost majčkeno zmanjkalo.

In ko so se najboljši merili na progi, smo se mi veselili v cilju. Sledilo je namreč podeljevanje  medalj za pokal Sevnice. Med dobitniki medalj sem bil tudi jaz in sicer na drugem mestu.

Za 4 km dolgo progo sem imel čas  15:56 in sem za zmagovalcem zaostal več kot minuto, a le za kako stotinko ušel tretjemu. Igor je ujel 5. mesto z časom 17:48, od ostalih tekačev pa naj omeni še Doljak Edvarda, ki je pristal na nehvaležnem 4. mestu v svoji skupini.
Tako je bil Sevniški tekaški dan za nami. Upam da bo naslednja prireditev za ta pokal potekala v boljših razmerah, čeprav v tem letnem času ni za pričakovati kaj lepega vremena. Kakor koli že bo, se bomo kmalu pomerili v Boštanju.

17. Ljubljanski maraton

Ljubljana 28. 10.2012

Še eno objavo dolgujem za kar precej daleč nazaj. Sem že skoraj pozabil na tisti prvi zimski dan.

Ta dan je bilo prav vse zanimivo. Ko smo se zjutraj zbudili, nas je zunaj čakal sneg. Pa ne samo malo, bilo ga je velikoooooooo.  Bilo pa je treba priti do Ljublane, vendar ne z letnimi gumami na avtu. Tako je bilo prvo delo tega jutra menjava gum, nato pa pot pod noge.
Spotoma sem pobral še Mateja in Barbaro in že smo jo ubirali proti Ljubljani. Bili smo že med zadnjimi, zato smo dobili že kar nekaj informacij o razmerah na cesti. Cesta je bila prava katastrofa. Proti trebnjem, je bilo na cestišču kar za dvajset centimetrov snega, zato je bilo treba previdno.

V Ljublano smo prišli pravi čas, pa še vodiča sem imel za Ljublanske ulice, da sem najhitreje prišel do startne številke, medtem ko sta jo imela  Matej in Barbara že pri sebi. Nato smo zavili v eno ulico kake pet minut od startnega mesta, ter parkirali na dvorišču stanovanjske hiše. Pa ne kar tako nekje, tam ima Matej stanovanje. Ja "luksuz" bi lahko temu rekli ob tem vremenu. Poskakali smo v zavetje  in se lepo na toplem pripravili na tek.

Ko smo bili pripravljeni, je bil tudi čas da poiščemo startno mesto in se postavimo v vrsto. Do starta je bilo ravno prav, da se malce zagrejemo, potem pa si v veliki gužvi pridobimo dober startni položaj. Seveda je bilo na startu polno znanih obrazov, na cesti pa polno vode in razmočenega snega. Jaz sem si našel mesto v 2. coni, medtem ko sta matej in Barbara začela nekje v 5.. Ko so pričeli z muziko, ki jo ropota "Stroj mašina", se je vedelo da je pričetek zelo blizu. Potem pa še odštevanje in podali smo se na pot.

Znana pot okoli Ljublane, le da je bila tokrat malce snežena okolica, na cesti pa veliko vode. Sprva je tudi malce snežilo, kar pa je kasneje ponehalo in skoraj se je pokazal sonček. Kot ponavadi je bilo vse polno navijačev, ki so glasno spodbujali vsakega tekača, pa ogromno godb ki so pridno pihali v svoje inštrumente. Vse to ti kar nekako doda kanček moči, da premaguješ kilometer po kilometer.  No tokrat za spremembo nisem šel nič tekmovalno, ampak čisto brez vsakega cilja. Malce so bile krive razmere, veliko pa moja nepripravljenost, zato sem šel lepo počasi. Tako je šel tudi Aljaž Zaletel, ki mi je delal ves čas družbo, čeprav bi on lahko tekel hitreje po njegovih zmožnostih. Tako sva celo progo pretekla skupaj in tako tudi pritekla v cilj.

Cilj je bil tokrat na zahtevo župana premaknjen na novo zgrajeni trg, čeprav nekako ni dovolj prostora za takšno prireditev. To je organizator tudi izrabil za izgovor, ker v cilju nismo dobili nič drugega kakor vodo. Sadja in slaščic, katerega je bilo vsako leto na kupe, tokrat ni bilo nič. Je pa bilo že kar nekaj znanih tekačev, s katerimi smo malce poklepetali in si izmenjali čestitke za pretečene kilometre. Kaj dolgo se nisem zadrževal. Dogovor je bil, da se dobimo v stanovanju, zato sem se kar napotil počasi tja.  Ravno pravšnja razdalja za majčken in lahkoten iztek.

Stanovanje pa je super zadeva, (luksuz sem že omenil) tudi po končanem teku. Do prihoda Barbare, sem bil že pod toplo prho in na okrepčilu, ki ga v cilju ni bilo. V stanovanju je namreč ostalo še nekaj cvička, čokolade, napolitank in še kaj bi se našlo. Še predno pa sem vse pospravil, je bil na vratih tudi že Matej, Barbi pa je opravila pod tušem. Ravno pravšnji intervali, da smo se lepo zvrstili pod tušem, vmes pa nazdravili na prve polovičke in pretečene kilometre.  Medtem so po mobiju prispel tudi uradni rezultati

Kralj Stanislav 1:28:18
Barbara Vidic 1:58:06
Matej Vidic  2:19:38

Na teku in med rezultati pa se je zasledilo še nekaj "Matickov";

Franci Menič 1:20:24
Silvo Mikolič 1:33:37
Marko Bučar  1:37:21

Mogoče je bil še tudi kakšen več, pa ga nisem zasledil med rezultati. (je preveč vsega, da bi natančno pregledal) Če je bil še kateri naj me pocuka pa dopišem še njegov rezultat. Sicer pa čestitke vsem za pretečene kilometre, drugo leto pa dva kroga. (brez mene)

Tako smo naše potovanje v prestolnici zaključili, kar pa ne pomeni da smo jo ucvrli domov. Pot nas je zanesla še na kozarček v zasneženo deželo, kjer smo našli romantičen kotiček in odlično kapljico. Pa ni bilo treba daleč. V Trebnjem smo zavili v hrib, preizkusili zmožnost avta v snežnih razmerah (tik za tik da smo zvozili) in obiskali Mirkota Lavrihatovega, ki je natočil kozarček domače kaplice. Verjetno se sprašujete kje je tista romantika. Bila je v kuhinji za mizo, ker je sneg prekinil dobavo električne energije, mi pa smo se zadržali kar dolgo v noč. (težko nas je odgnat od dobre kaplice) Pa še ni bilo dovol. V Dolenski prestolnici smo naredili še en obisk, pri gospodiču kateri je tudi obljubil kozarček za nazdraviti. In smo se ustavili, potem pa je bil že skrajni čas, da se napotimo domov. Pa saj bo še časa za šport.

2. redni občni zbor

ZAPISNIK 2. REDNEGA OBČNEGA ZBORA ŠPORTNEGA KLUBA MATICK

2. redni letni občni zbor športnega kluba Matick se je začel v soboto, 17. 11. 2012, ob 17.00.

Dnevni red:
1. Sproščen klepet
2. Prigrizek s kapljico žlahtnega
3. Pogovor o slovenskih in mednarodnih udeležbah v letu 2012
4. Spet (ali še vedno) prigrizek s kapljico žlahtnega
5. Načrti za leto 2013 v Sloveniji in tujini
6. Pobude in predlogi
7. Več kapljic, dobra glasba, uživanje :)

K1) Klepet je vseboval različne teme. Od razmišljanja, zakaj nekateri zamujajo, do debat o velikosti pic, debelini palačink, priporočljivi količini alkohola (med drugim je bila omenjena šmarnica, ki baje ni priporočljiva v majhnih količinah).

K2) Kapljice se menda sploh niso videle, ker je bilo v kozarcu vse skupaj tekoče in ne po kapljicah.

K3) Po debati o bosonogem teku nekaterih tekačev smo izvedeli, da nam superge blažijo korake in zato tečemo po petah kot štorklje namesto po prstih, kar je menda pravilno.
 Pohvale so bile izrečene organizatorki udeležbe maratona na Češkem, predvsem so bili udeležensci zadovoljni z izbiro prenočišča - izpostavljen je bil odličen zajtrk.
Posebej je bil pohvaljen E. Doljak, ker je v letu 2012 pridno tekel za Maticka, če je bilo le možno. V tujini je za klub Matick osvojil 2. mesto. Čestitamo!

K4) Prihod še 6 članov (2 uri in 2 min po začetku občnega zbora). Ob 19.45 se je oglasila še druga članica nadzornega odbora, ki je na visokem položaju. S svojo prisotnostjo ni pokvarila vzdušja. Ob 20.15 je še vedno bila pri šanku in ne pod njim. :)
Zaradi vztrajnosti udeležencev se je 4. točka večkrat podaljšala. Posebne pohvale so bile izrečene kuharici in vodji kuhinje.
Ob 20.20 je šla nadzornica med ljudi, tako kot je to naredil Pahor.

K5) 1. sklep: Občni zbor bo obvezno treba ponoviti tudi v letu 2013 (lahko tudi dvakrat).
2. sklep: Vreme v tekaški sezoni 2013 bo.
3. sklep: V letu 2013 se predstavniki kluba Matick udeležijo teka v tujini (junij, julij ali avgust). Omenjene destinacije: Praga, Slovaška (razgiban gorski maraton), Budimpešta. V skrajnem primeru se ponovi letošnja lokacija na Češkem.
4. sklep: Dolenjskega pokala za leto 2013 se bodo udeležili tudi člani kluba Matick. Po napovedih prisotnih bodo 4 polne udeležbe, 4 polovične in 1 pogojna.
5. sklep: Klubske tekačice se bodo v letu 2013 udeležile DM-teka v Ljubljani. Mateja, Mateja, Stanka, Tjaša in Silva že razmišljajo o garderobi in pričeski. :)

K6) Obujali so se spomini na preteklost, večkrat je bilo omenjeno sankanje in skakanje v zamete - morda novi klubski aktivnosti.
Pobrali smo naročila za dopolnjeno klubsko garderobo in izvedeli, da testnih nogavic še ni.
Podan je bil predlog, da se za leto 2014 razmisli o novem tekaškem dodatku v oranžni barvi. Direktor je omenjal nakup ovc z oranžno dlako za oranžno volno in aktiviranje znanega Kralja iz oddaje Slovenija ima talent za "štrikanje" ušesnih trakov.
Podan je bil predlog, da se premaknemo na 7. točko. Še pred tem pa je bil sprejet predlog, da nazdravimo na novo sezono.

K7) Več različnih ugotovitev, precej teh ni primernih za zapisnik.
Najpomembnejši povzetek je bil: Dobri smo, še boljši bomo.
Proti koncu občnega zbora se je pojavila stava. 4 tekači precej dobre volje so stavili, da se ob 7h zjutraj dobijo v Gabrju pri spomeniku in tečejo na Gorjance. Stava je bila veljavna in fotodokumentirana. Tisti, ki se zjutraj ne pojavi in ne teče na Gorjance, mora ostalim plačati odojka.

2. redni občni zbor športnega kluba Matick se je z odhodom udeležencem uradno končal v nedeljo, 18. 11. 2012, ob 1.00.

Novo mesto, 18. 11. 2012

Zapisala: tajnica B. V.

Opomba: Kljub dvomom nekaterih je jutranji tek 6 ur po zaključku občnega zbora uspel. 3 člani so se prikazali na startu in pritekli na Gorjance, 4. član pa je izpustil priložnost za jutranji tek in bo moral ostale pogostiti z odojkom (to je taka zdrava športna prehrana). :)

Dopolnitve zapisnika možne in zaželjene v komentarijh.