Sevnica 17.11.2012
Saj je že tako dolgo nazaj, da sem skoraj pozabil kako je bilo. No pa vseeno se bo našlo nekaj za na papir. (papir ravno ni, ne vem pa kako bi se temu reklo) Kakor koli že, pri prebiranju in iskanju tekov, sem zasledil tudi Sevniški pokal. Pa sem se nekako odločil sodelovati tudi jaz. Sprva niti nisem razmišljal in pomišljal kakšne sorte tek je, ampak sem gledal samo da je tek. Tudi čas mi ni ravno dopuščal, da bi se kaj več poglobil v to, pa sem se kar prijavil in šel. Mimo grede sem nekako prepričal še sodelavca Igorja Župančiča in skupaj sva se podala na pot.
V sami Sevnici nisem bil še nikoli, čeprav sem se mimo vozil že velikokrat, pa mi je bila sedaj toliko bolj zanimiva. Zanimivo pa je tudi postalo, ko sva prispela na sam kraj dogajanja. Kar precejšnje število tekačev se je gnetlo okoli športnega parka, čeprav smo šele prihajali. Kar precej znanih obrazov se je tu srečalo, ogromno število pa je bilo otrok iz vseh koncev slovenije.
Odpravila sva se po startno številko in ko sem tako odhajal nazaj, sem se zagledal v ogromno travnato površino, vso prepleteno z plastičnimi trakovi. Pa mi je kapnilo v glavo, da gre tu za kros po travniku in ne za klasični tek po ulicah in poteh. Odvrgla sva številke v avto in se podala na ogled same proge.
Ugotovila sva, da je kar nekaj klanca, celotno prizorišče zelo razmočeno in spolsko, delček tega pa je kar pod vodo. Ja to pa ne bo ravno prijetno za tek, pa še copate primerne za tak teren so ostale doma v omari. No vsaj fotoaparat je bil tokrat z mano, sem si zagodrnjal in probal ujeti delček vsega v objektiv. Pa ni ravno uspelo. Prazna baterija , kakor tudi rezervna, pa še aparat nekako čudno nastavljen. Se pravi da tudi slikc ne bo, oziroma je nekaj zelo slabih.
Medtem ko sva si ogledovala progo, so najmlajši že kar pridno tekali v pravi "dirki". Tudi čas naše se je že počasi približeval, zato je bilo treba v copate in na priprave. Malce ogrevanja, pa nekaj korakov po razmočenem terenu in že se je bilo treba postaviti na start, kjer so preverili prisotnost.
Pa smo se zapodili. Že po nekaj metrih se je pričel klanec. Najprej čez veliko mejo in malce vijuganja v hrib, pa okoli malce bolj zaraščenega dela nazaj v dolino. Tu nas je čakalo največje "močvirje". Nekaj deset metrov se je ugrezalo kar precej in špricalo na vse strani. Sledilo je kar nekaj ostrih obratov po spodnjem delu travnika, nato pa malce dlje v hrib, pa oster ovinek in po zunanjem robu travnika nazaj proti startno ciljnemu delu. Pa ni bilo še konec. Treba je bilo narediti še en krog, po isti poti, le da je bilo sedaj že malce premešano blato.
Če smo prvi krog nekako zaključili v istem vrstnem redu, kakor smo začeli, je v drugem prišlo do kar nekaj prehitevanj. Na tesno je bilo prav do konca, razen za zmagovalca, ki je v cilj pritekel daleč pred ostalimi, jaz pa sem si izboril drugo mesto v ciljnem finišu, medtem ko so bili ostali tudi tesno skupaj.
Medtem ko smo mi počivali, se je seveda nadaljevalo tekmovanje naprej. Za nami je sledila izbirna tekma za EP v Budimpešti. Medtem ko so se pomerili mlajši, so nam postregli z okusno malico, pa še v ogromnih količinah. Seveda je bila zraven tudi pijača in pa sadje.
In ko smo se podprli, so bili ravno pripravljeni tisti najmočnejši za tekmovanje. Seveda je bilo treba spodbujanje, saj se je v vrsti znašel tudi eden od naših. Za EP se je boril tudi Puš Sebastjan, ki pa mu je na žalost majčkeno zmanjkalo.
In ko so se najboljši merili na progi, smo se mi veselili v cilju. Sledilo je namreč podeljevanje medalj za pokal Sevnice. Med dobitniki medalj sem bil tudi jaz in sicer na drugem mestu.
Za 4 km dolgo progo sem imel čas 15:56 in sem za zmagovalcem zaostal več kot minuto, a le za kako stotinko ušel tretjemu. Igor je ujel 5. mesto z časom 17:48, od ostalih tekačev pa naj omeni še Doljak Edvarda, ki je pristal na nehvaležnem 4. mestu v svoji skupini.
Tako je bil Sevniški tekaški dan za nami. Upam da bo naslednja prireditev za ta pokal potekala v boljših razmerah, čeprav v tem letnem času ni za pričakovati kaj lepega vremena. Kakor koli že bo, se bomo kmalu pomerili v Boštanju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar