P.s. slikce so iz prejšnjega kroga, ker je aparat ostal v avtu na toplem
Lepo sobotno jutro. Dva Dolenčka okužena z virusom teka se odpravljata na pot.
Vseeno za pot nisva porabila kaj več časa kot sicer in ob jezeru sva bila več kot dovolj zgodaj. Pisana druščina se je že pridno pripravljala in tudi midva sva bila hitro v tekaški opremi. Prijava ni bila več potrebna, saj so naju zapisali že ko sva se približevala startnemu mestu. V zraku je bilo še vedno novoletno vzdušje, zato so se vrstili stiski rok in izrekale lepe želje.
Sledila je kratka priprava in že smo bili na startu.
Sedaj že poznana pot okoli jezera. Kakih 30 tekačev se nas je zapodila okrog. V ospredju sva tekla jaz in Milan, ki je za moje moči začel prehitro. Vseeno sem ga probal držati in to mi je uspevalo v prvi tretini. V sredini pa sem pričel zaostajati. Na vsakem spustu mi je malce več ušel. Se vidi da ne znam teči v dolino in bom moral malce potrenirati, oziroma se naučiti teka v spustu.
V zadnjem delu, ko se proga rahlo vzpenja, sem sicer zaostanek počasi zmanjševal, a bilo je malce prekratko, da bi lahko ujel. Tako sem v cilj pritekel kot drugi, z časom 28:58 in za zmagovalcem zaostal za 8 sek. Pa nič hudega, saj šteje najhitrejši krog in glavno je da sem izboljšal svoj čas. To mi je uspelo za nekje pol minutke. Tudi Edi je bil v cilju kmalu za mano. On je svoj čas izboljšal še za več. Od prejšnjega kroga, je bil hitrejši skoraj za tri minute.
Tudi tokrat je bilo v cilju malce okrepčila, še dodatnega pa sva si privoščila v bližnji ribiški koči. Pa nisva posegla po ribah, le izgubo tekočin sva nadomestila in jo ubrala proti domu.
Pot naju je vodila skozi Celje, kjer sva obiskala eno izmed trgovin, zapravila nekaj denarja nato pa nadaljevala pot.
V Velenje se vrneva še enkrat napasti najhitrejši krog. Upam da tudi naslednjič izboljšava svoj čas vsaj za toliko kot sva ga sedaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar