Že kar mesec dni je minilo, od zadnega javljanja na teh straneh. Kaj moremo, jesenski čas je tak, da je treba malce več časa vzet za pospravila pridelkov in potem ga nekje zmanjka. Še dobro da ga najdemo za tek. In tistega dne ga ni.
Parkirali smo dve ulici od prizorišča in se odpravili do prijav, nazaj grede pa smo si malce razgledali po okolici.
Časa je bilo dovolj, kakor tudi zanimivosti za ogled. Seveda je bilo tudi dovolj časa še za pripravo na tek in za spodbujanje mlajših, ki so že bili na progi. Sama proga je speljana okoli nekega kanala in je treba nekajkrat zakrožiti okoli. Švoh dva kilometra je izmerjen en krog, katerega smo tudi v celoti pretekli za ogrevanje. Pa še dovolj ni bilo. Vsaj za enega ne, saj je kar tekal okoli. Še malce suhega ogrevanja in že smo bili pripravljeni in tudi ura je bila čisto blizu začetka.
Potem pa smo se zapodili v krog. Dva kilometra je hitro okrog, če pa je treba petkrat zakrožit, pa ni več lahko. Na določenih mestih malce ozko, nekaj rahlih spustov in klancev, malce prehitevanja in zaostajanja, pa je narejen en krog. Pri vsem tem je malce moteče, ker zraven tečejo tudi štafetni tek. Tako je kar nekaj prehitevanj, pa ne veš ali je štafetni tekač, ali je tako dober da gre mimo. Vseeno te malce potegne, da nekoliko pospešiš korak. Seveda če imaš še kaj moči. V zadnjem krogu sem jo jaz imel le še nekaj malega. Ampak nekako smo vsi pritekli skozi cilj in vsi nekako povprečno zadovoljni, le Sebastjan ne kaj preveč.
Fant je pozabil šteti kroge in tudi moči je imel še za enega, čeprav je bil že v zadnjem. Lahkotno je zajemal korak proti cilju, ko so se ostali sunkovito zapodili. Ko je spoznal za kaj se gre, da je to konec tekme, je že nekaj tekačev švignilo mimo njega in ni se jih dalo več ulovit.
Kaj si moremo, vsakemu se lahko pripeti kaj podobnega. Sebastjan je tako že vedel, da je pokvaril uvrstitev, kako smo jo pa mi trije odnesli, pa je bilo treba počakati na rezultate.
Sprehod do avta in nazaj, malce izteka, pa nekaj okrepčila in rezultati so bili narejeni. Predno se je pričela podelitev, smo še nekaj računali, koliko smo zaslužili, ( pa ne €, temveč točk) potem pa na podelitev. Tokrat smo prvič vsi pristali enako visoko, v svoji skupini. Vsi smo namreč osvojili drugo mesto.
Puš Sebastjan; 5. absolutno, čas 33:16
Kralj Stanislav; 19. absolutno, čas 36:40
Starešinič Vlado; 78. absolutno, čas 43:47
Doljak Edvard; 81. mesto, čas 44:13
Tako smo prejeli vsi enake spominske skulpture in lahko smo jo ubrali proti domu. Kar nekaj uric v avtu je bilo pred nami, zato se ni bilo kaj dosti za obotavlati. Tudi za povedati smo si imeli kar precej, pa je takoj lažje sedet do doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar