Gabrje 11.01.1014
Za nami je tudi že 5. kolo zimske lige Gorjanci, ki pa ni bila prav nič zimska. Ravno nasprotno. Če bi bilo tako do konca, bi jo lahko preimenovali v pomladansko.
Tisto sobotno dopoldan, je bilo prav pomladansko toplo. Temperature okoli 10°C, so v Gabrje privabile kar veliko tekačev. Vsakič nas je nekaj več in če bo tako naprej, nas bo v zadnjem kolu toliko kot na kakem teku čez leto. Mogoče pa je tudi več tekačev zato, ker je to prva tekma v letu in se še izrekajo lepe želje za v novo leto.
Ja tudi za takšne stvari včasih prav pridejo druženja takole. Tudi Edi je izkoristil priložnost in nas je spomnil na dogodke iz naše zgodovine. Namreč ravno na ta dan leta 1942 je v Dražgoški bitki padel domačin Gabrja in ker smo ravno pri spomeniku ki je nekako spomin in opomin na tiste čase, ni nič narobe če se te reči povedo.
Potem pa je prišel čas teka. Za startno črto nas je stalo skoraj 50. 40 tekačev in 9 tekačic je čakalo na znak za začetek. Za spodbudo pa se najde tudi kak domačin, ki postoji za cesto in pa spremljevalci nekaterih tekačev. Pa še naš zvesti spremljevalec Dolenjski list, ki vse zabeleži, da ne gre v pozabo.
Potem se pa začne!
Prvi ostri zavoj je kar prehitro, pa je še precej gužve, potem pa se ta gužva počasi razgubi. Že po prvem kilometru smo razvlečeni kar precej in vsakič hitreje pričnemo tek. Mogoče je to tudi zato, ker prihajajo vse boljši tekači, mi pa jih potem lovimo po svojih močeh. Moči pa takole kar kmalu poidejo in meni že po nekaj kilometrih.
V peto jo takole sopihamo proti vrhu in občutek je da vsakič počasneje. V strminah se skoraj tek spremeni v hojo in še sreča, da je vmes nekaj delčkov z manjšim naklonom. Na teh delčkih še nekako uspem solidno teči. In potem se zopet prične vzpenjati. Vseeno se mi zdi, da je v drugi polovici nekoliko manj klanca, je pa prisotna že utrujenost in smo spet tam. Nasmehne se mi šele, ko zagledam v daljavi najvišjo točko, ki jo je treba preteči.
Kako nebi bil vesel, ko pa je potem le še dolina. Tukaj sem pred sabo videl kar nekaj tekačev in probal sem kakega ujeti. Enega sem imel kaj kmalu, medtem ko so mi ostali pa pobegnili in so me počakali šele v cilju. Ko sem pretekel cilj, me je tam že čakalo šest tekačev, nekaj navijačev in pa zapisovalci časa in uvrstitev.Takole so zapisali!
4. Bučar Gregor 44:24
7. Stanislav Kralj 48:00
10. Mikolič Matej 48:58
20. Šimec Srečko 52:44
21. Bučar Marko 53:10
28. Lukšič Andrej 57:06
45. Šuštar Miro 1:06:39
Kot vedno tudi tokrat okrepčilo z krofi, čajem in kuhančkom, potem pa nazaj v dolino. Za nazaj smo izbrali kar več poti, da ne rečem kar vsak svojo. ( tudi to bi lahko, saj je veliko steza) V naši smeri smo se spuščali štirje, prijetno kramljali in ena dve smo bili v dolini.
V dolini pa spet vsak po svoje. Pa saj bo kmalu mimo tisti dober teden, pa se zopet dobimo in odrinemo šestič na Gospodično.
sreda, 29. januar 2014
petek, 10. januar 2014
Zimska liga "Gorjanci" 4
Gabrje 28.12.2013
Med prazniki, malce pred novim letom, smo se že četrtič in še zadnjič v preteklem letu zapodili na Gospodično. Visoke temperature (ki ne kažejo nič na zimsko ligo) in pa lepo vreme, so v Gabrje privabile kar precejšnje število tekačev. Verjetno je temu pripomogel tudi ta prazničen čas, ko je hotel vsak še zadnjič v letu preveriti kondicijske sposobnosti, mogoče zaželeti vse lepo ob novem letu sotekačem,.....Pač vsak po svoje in nabralo se nas je 42. Je bila kar malce gužva, vsak pa bi najraje parkiral kar na samem startnem mestu, zato smo dobili opozorilo od organizatorja, da se v bodoče parkira na zato predvidenih parkirnih prostorih. (malce iz samega centra)
No vsaj tu nisem bil v prekršku, saj jaz parkiram kar na dvorišču pri prijateljih. Hvala lepa David!
Kakih posebnih napotkov za sam tek ne potrebujemo več, saj je vsem vse jasno. Kot vedno pa tudi tokrat z nami naš Dolenjski list, ki vse o vsem pridno obvešča na svojih straneh.
In četrtič proti Gospodični.
Spredaj ni bilo kaj dosti drugače, ampak smo se nekako isto rasporedili, v sredini in zadaj pa je vsakič nekoliko drugače, odvisno od tega kateri tekači se udeležijo. Drugačno pa je bilo tokrat vreme. Samo startno mesto je bilo ovito v meglo, malce višje pa nas je pričakal sonček. Prvi žarki so nas ujeli že pod bivšim smučiščem, nekaj več pa dober kilometer naprej. Na nekaterih odcekih ga je bilo kar preveč in je postajalo precej vroče.
Pa ni bilo vroče le zaradi sonca. Se mi zdi, da je pot na Gorjance iz teka v tek bolj strma, ali pa meni pojenjajo moči. Kakorkoli že vsakič rabim več časa, da premagam teh nekaj kilometrov. V začetnih tekmah sem imel vsaj v prvih kilometrih družbo, sedaj pa mi vsi takoj uidejo naprej. Ampak do cilja pa vedno vsi pritečemo, tako ali drugače.
Tokrat smo se rasporedili takole;
2. Bučar Gregor 46:03
5. Kralj Stanislav 48:18
10. Mikolič Matej 50:54
13. Šimec Srečko 51:32
22. Bučar Marko 55:03
29. Lukšič Andrej 1:01:09
37. Šuštar Miro 1:08:02
V cilju tudi tokrat vsak udeleženec dobi krof za posladek, v koči pa topli čaj in kuhanček. Po okrepčilu pa smo jo skupinsko ubrali nazaj v dolino. (kakih 10 tekačev) Smer smo ubrali pod posebnim vodctvom vodičke, češ da ve za pot brez blata. In ga res ni bilo! V dolini! Vmes pa kolikor si ga hotel. Verjetno bi bila edina pot brez blata tokrat po cesti, samo kaj ko je malce preveč dolgočasna. Je pa že boljše malce obrisati copate.
Med prazniki, malce pred novim letom, smo se že četrtič in še zadnjič v preteklem letu zapodili na Gospodično. Visoke temperature (ki ne kažejo nič na zimsko ligo) in pa lepo vreme, so v Gabrje privabile kar precejšnje število tekačev. Verjetno je temu pripomogel tudi ta prazničen čas, ko je hotel vsak še zadnjič v letu preveriti kondicijske sposobnosti, mogoče zaželeti vse lepo ob novem letu sotekačem,.....Pač vsak po svoje in nabralo se nas je 42. Je bila kar malce gužva, vsak pa bi najraje parkiral kar na samem startnem mestu, zato smo dobili opozorilo od organizatorja, da se v bodoče parkira na zato predvidenih parkirnih prostorih. (malce iz samega centra)
No vsaj tu nisem bil v prekršku, saj jaz parkiram kar na dvorišču pri prijateljih. Hvala lepa David!
Kakih posebnih napotkov za sam tek ne potrebujemo več, saj je vsem vse jasno. Kot vedno pa tudi tokrat z nami naš Dolenjski list, ki vse o vsem pridno obvešča na svojih straneh.
In četrtič proti Gospodični.
Spredaj ni bilo kaj dosti drugače, ampak smo se nekako isto rasporedili, v sredini in zadaj pa je vsakič nekoliko drugače, odvisno od tega kateri tekači se udeležijo. Drugačno pa je bilo tokrat vreme. Samo startno mesto je bilo ovito v meglo, malce višje pa nas je pričakal sonček. Prvi žarki so nas ujeli že pod bivšim smučiščem, nekaj več pa dober kilometer naprej. Na nekaterih odcekih ga je bilo kar preveč in je postajalo precej vroče.
Pa ni bilo vroče le zaradi sonca. Se mi zdi, da je pot na Gorjance iz teka v tek bolj strma, ali pa meni pojenjajo moči. Kakorkoli že vsakič rabim več časa, da premagam teh nekaj kilometrov. V začetnih tekmah sem imel vsaj v prvih kilometrih družbo, sedaj pa mi vsi takoj uidejo naprej. Ampak do cilja pa vedno vsi pritečemo, tako ali drugače.
Tokrat smo se rasporedili takole;
2. Bučar Gregor 46:03
5. Kralj Stanislav 48:18
10. Mikolič Matej 50:54
13. Šimec Srečko 51:32
22. Bučar Marko 55:03
29. Lukšič Andrej 1:01:09
37. Šuštar Miro 1:08:02
V cilju tudi tokrat vsak udeleženec dobi krof za posladek, v koči pa topli čaj in kuhanček. Po okrepčilu pa smo jo skupinsko ubrali nazaj v dolino. (kakih 10 tekačev) Smer smo ubrali pod posebnim vodctvom vodičke, češ da ve za pot brez blata. In ga res ni bilo! V dolini! Vmes pa kolikor si ga hotel. Verjetno bi bila edina pot brez blata tokrat po cesti, samo kaj ko je malce preveč dolgočasna. Je pa že boljše malce obrisati copate.
sreda, 8. januar 2014
Zimska liga "Gorjanci" 3
Gabrje 14.12.2013
Ja tale datum je pa še iz lanskega koledarja. Je pač tako, da smo koledarje zamenjali v teh dneh ( Maticki jnih še nismo, ker so še v izdelavi. Zamujamo kot pri vsaki stvari.) in bi vsem bralcem tega bloga zaželel srečno veselo in predvsem zdravo leto, ki smo ga pričeli.
Pa pojdimo nazaj k teku. To zimo (če temu lahko rečemo zima)sem jaz osebno vzel za počitek, zato tečem le ligo Gorjance, sicer pa počivam. Saj je vsake 14 dni dovolj za tek, bomo pa spomladi kaj več.
Tokrat se nas je zbralo v Gabrju 31 tekačev in tekačic, ki nas je lepo vreme potegnilo na tek. Kot po navadi smo se zbrali v središču vasi, se ogreli, torbe oddali za prevoz na vrh, se še malce poslikali potem pa smo jo ubrali na vrh.
Pred startom so še podali obvestilo o spremembi števila udeležb za opravljeno ligo, ki znaša 4 teke. Tako lahko ligo opravijo tudi tisti, ki so tokrat prvič stekli na vrh. Seveda ne smem pozabiti novinarje Dolenjskega lista , ki vse lepo poslikajo in zapišejo na njihovih straneh. Tam lahko tudi najdete več slikovnega materjala.
Mi pa smo jo ubirali proti vrhu. Nič kaj drugače kot po navadi. Približno enaka rasporeditev po progi, le da so tisti tahitri tokrat pričeli še bolj hitro. Mene je kriza ujela že v dolini, pa sem jo počasi ubiral proti vrhu. Največje olajšanje je seveda na previsu (Krvavi kamen), ko je potem le še v dolino. Tokrat pa niti to ni šlo tako kot bi moralo in sem se kar z težavo privlekel na cilj.
V cilju isti vrstni red kot vedno, le časi so malce drugačni. Pa saj časi niso pomembni, pa vseeno lahko malce primerjamo.
2. Gregor Bučar 45:16
5. Kralj Stanislav 48:52
15. Bučar Marko 55:32
17. Lukšič Andrej57:35
Kmalu bi pozabil napisati, da vsak v cilju dobi tudi krof, ki ga podarjajo Dolenske pekarne, (vsaj mislim da je tako, da me ne bo kateri za ušesa uleku) v koči pa še vedno tudi topel čaj in kuhanček.In ko smo se okrepčali, smo se podali v dolino. To je pa tista slabša stran, saj je spust po blatnih stezah gorjanskih gozdov in travnikov. Krivi smo pa sami. Pa bi se nazaj odpravili po cesti, kaj pa rinemo po bližnicah. Vsak pač izbere svojo pot, teh pa na tem delu ne manjka. Važno da pridemo celi v dolino.
Ja tale datum je pa še iz lanskega koledarja. Je pač tako, da smo koledarje zamenjali v teh dneh ( Maticki jnih še nismo, ker so še v izdelavi. Zamujamo kot pri vsaki stvari.) in bi vsem bralcem tega bloga zaželel srečno veselo in predvsem zdravo leto, ki smo ga pričeli.
Pa pojdimo nazaj k teku. To zimo (če temu lahko rečemo zima)sem jaz osebno vzel za počitek, zato tečem le ligo Gorjance, sicer pa počivam. Saj je vsake 14 dni dovolj za tek, bomo pa spomladi kaj več.
Tokrat se nas je zbralo v Gabrju 31 tekačev in tekačic, ki nas je lepo vreme potegnilo na tek. Kot po navadi smo se zbrali v središču vasi, se ogreli, torbe oddali za prevoz na vrh, se še malce poslikali potem pa smo jo ubrali na vrh.
Pred startom so še podali obvestilo o spremembi števila udeležb za opravljeno ligo, ki znaša 4 teke. Tako lahko ligo opravijo tudi tisti, ki so tokrat prvič stekli na vrh. Seveda ne smem pozabiti novinarje Dolenjskega lista , ki vse lepo poslikajo in zapišejo na njihovih straneh. Tam lahko tudi najdete več slikovnega materjala.
Mi pa smo jo ubirali proti vrhu. Nič kaj drugače kot po navadi. Približno enaka rasporeditev po progi, le da so tisti tahitri tokrat pričeli še bolj hitro. Mene je kriza ujela že v dolini, pa sem jo počasi ubiral proti vrhu. Največje olajšanje je seveda na previsu (Krvavi kamen), ko je potem le še v dolino. Tokrat pa niti to ni šlo tako kot bi moralo in sem se kar z težavo privlekel na cilj.
V cilju isti vrstni red kot vedno, le časi so malce drugačni. Pa saj časi niso pomembni, pa vseeno lahko malce primerjamo.
2. Gregor Bučar 45:16
5. Kralj Stanislav 48:52
15. Bučar Marko 55:32
17. Lukšič Andrej57:35
Kmalu bi pozabil napisati, da vsak v cilju dobi tudi krof, ki ga podarjajo Dolenske pekarne, (vsaj mislim da je tako, da me ne bo kateri za ušesa uleku) v koči pa še vedno tudi topel čaj in kuhanček.In ko smo se okrepčali, smo se podali v dolino. To je pa tista slabša stran, saj je spust po blatnih stezah gorjanskih gozdov in travnikov. Krivi smo pa sami. Pa bi se nazaj odpravili po cesti, kaj pa rinemo po bližnicah. Vsak pač izbere svojo pot, teh pa na tem delu ne manjka. Važno da pridemo celi v dolino.
Naročite se na:
Objave (Atom)