Med prazniki, malce pred novim letom, smo se že četrtič in še zadnjič v preteklem letu zapodili na Gospodično. Visoke temperature (ki ne kažejo nič na zimsko ligo) in pa lepo vreme, so v Gabrje privabile kar precejšnje število tekačev. Verjetno je temu pripomogel tudi ta prazničen čas, ko je hotel vsak še zadnjič v letu preveriti kondicijske sposobnosti, mogoče zaželeti vse lepo ob novem letu sotekačem,.....Pač vsak po svoje in nabralo se nas je 42. Je bila kar malce gužva, vsak pa bi najraje parkiral kar na samem startnem mestu, zato smo dobili opozorilo od organizatorja, da se v bodoče parkira na zato predvidenih parkirnih prostorih. (malce iz samega centra)
No vsaj tu nisem bil v prekršku, saj jaz parkiram kar na dvorišču pri prijateljih. Hvala lepa David!
Kakih posebnih napotkov za sam tek ne potrebujemo več, saj je vsem vse jasno. Kot vedno pa tudi tokrat z nami naš Dolenjski list, ki vse o vsem pridno obvešča na svojih straneh.
In četrtič proti Gospodični.
Spredaj ni bilo kaj dosti drugače, ampak smo se nekako isto rasporedili, v sredini in zadaj pa je vsakič nekoliko drugače, odvisno od tega kateri tekači se udeležijo. Drugačno pa je bilo tokrat vreme. Samo startno mesto je bilo ovito v meglo, malce višje pa nas je pričakal sonček. Prvi žarki so nas ujeli že pod bivšim smučiščem, nekaj več pa dober kilometer naprej. Na nekaterih odcekih ga je bilo kar preveč in je postajalo precej vroče.
Pa ni bilo vroče le zaradi sonca. Se mi zdi, da je pot na Gorjance iz teka v tek bolj strma, ali pa meni pojenjajo moči. Kakorkoli že vsakič rabim več časa, da premagam teh nekaj kilometrov. V začetnih tekmah sem imel vsaj v prvih kilometrih družbo, sedaj pa mi vsi takoj uidejo naprej. Ampak do cilja pa vedno vsi pritečemo, tako ali drugače.
Tokrat smo se rasporedili takole;
2. Bučar Gregor 46:03
5. Kralj Stanislav 48:18
10. Mikolič Matej 50:54
13. Šimec Srečko 51:32
22. Bučar Marko 55:03
29. Lukšič Andrej 1:01:09
37. Šuštar Miro 1:08:02
V cilju tudi tokrat vsak udeleženec dobi krof za posladek, v koči pa topli čaj in kuhanček. Po okrepčilu pa smo jo skupinsko ubrali nazaj v dolino. (kakih 10 tekačev) Smer smo ubrali pod posebnim vodctvom vodičke, češ da ve za pot brez blata. In ga res ni bilo! V dolini! Vmes pa kolikor si ga hotel. Verjetno bi bila edina pot brez blata tokrat po cesti, samo kaj ko je malce preveč dolgočasna. Je pa že boljše malce obrisati copate.
Ni komentarjev:
Objavite komentar