Sevniški pokal/ Šentjanž

Šentjanž 18.10.2014


Pa smo pričeli tudi Sevniški pokal. Kot vsako leto, tudi letos od Oktobra pa nekje do pomladi, tekmujemo po bližji in širši okolici Sevnice v rekreativnih krosih. Za prvi tek se je treba odpraviti v Šentjanž, kjer je prvi štart ob 10. uri, v Birni vasi pri Šentjanžu, pri domačiji Repše (po domače - Brinje).

Prijetna domačija na robu vasi, cesta speljana med njive in travnike, ter organizator atletski klub Sevnica, pa je nastala ena lušna prireditev. Mimo teh krajev sem se peljal že večkrat, vendar na samem teku tukaj še nisem bil.
Z Doljakom sva prispela v zadnjem hipu in parkirni prostor je čakal le še naju. Ni se bilo kaj dosti za obirat, sreča pa je da so predprijave in sva na hitro imela številke.

Za ogrevanje ni bilo kaj dosti časa, saj smo kmalu stali na startni črti in že smo se pognali v prvi krog. Kakih 30 tekmovalcev in tekmovalk se nas je pomerilo na razdalji 4000 m, za kar je bilo treba narediti dva kroga okoli kmetije. Začetek na asfaltu, a ne za dolgo, potem kolovozna pot rahlo dol, pa zatem navzgor. Strmi spust med njivami in ravno po travniku do asfaltne ceste, katera vodi v klanec do cilja. V tem delu seveda ni manjkalo spodbude, tako da smo z korajžo zakorakali v drugi krog.

Vrstni red tekačev se je vseskozi spreminjal in prednost med tekači je bila minimalna. Tako se do zadnjega metra ni vedel razplet. Vsaj pri meni ne, ker sem imel le še kanček moči za zadnji klanec v cilj. Kljub vsemu, mi je uspelo v cilj priteči kot 3. in 2. v skupini člani C. Čas ki sem ga porabil za 4 km je 14: 37.
Kmalu za mano so bili tudi drugi in vsi z dobrim rezultatom. Doljak Edvard je porabil nekaj minutk več kot jaz in sicer 18:16, v skupini pa si je prav tako kot jaz pritekel 2. mesto.
 Seveda ne smem pozabit omenit tudi malico, ki jo pripravijo za vse tekače. Okusne testenine, ki si jih lahko postrežeš kolikor hočeš, zraven pa čaj ali vodo, za ostale substance pa poskrbimo sami.
Za naslednjič se bomo pomerili v Boštanju in to prav kmalu.

29. Kostanjeviški tek

Kostanjevica na Krki 12. 10. 2014

Letošnje muhasto vreme je zagodlo organizatorjem teka v Kostanjevici. Čeprav navadno ni ovir za tekače, je tokratni termin bilo prehudo in treba je bilo prestaviti tek. Po krajšem iskanju termina, je odločitev bila za 12. 10 in tekaška prireditev je uspela. Za mene je sicer bila majčkeno naporna, ampak sem nekako preživel.

Jaz sem na tek prišibal namreč skoraj direktno iz fešte. Na Štajerskih koncih smo ga "žgali" do jutranjih ur, potem za urco zatisnil oči in se odpeljal v Kostanjevico, do koder je bilo še dve uri vožnje. Seveda če prihajaš od daleč si na cilju med prvimi in tudi jaz sem prispel nekako tako. Me je kar spanec grabil, ko smo čakali na začetek teka.

Nekje okoli 120 tekačev se je zbralo da se 29. pomerijo na tekaški preizkušnji v "Dolenjskih Benetkah". Seveda ne gre brez Matickov in tokrat se nas je nabralo 11. Lepo vreme, prijetna družba in dobra organizacija teka, vse skupaj združeno v en cilj. Tudi za ogromno nagrad poskrbijo tukaj, pa seveda za razne popestritve in slednja je bila v obliki

Ja za začetek teka so privlekli top, namesto pištole. In ko so pričeli odštevati zadnje sekunde so prižgali.

Čas se je iztekel, mi smo pričeli teči in ko swo bili prvi koraki za nami, je počilo kot iz topa.  Nas je kar majčken streslo. Če nebi bil pripravljen na strel, bi me še kap zadela.

Na strel sem bil pripravljen, nisem pa bil na tek, pa bi bilo bolje če bi bilo obratno.  Tako sem nekako premogel prvi ravninski kilometer in prvi klanec v drugem kilometru, potem pa je bilo vse bolj težavno.  Še sreča, da so vsi klanci bolj v prvem delu, v drugi polovici pa spust in ravnina. Pa še tako sem komaj zmogel zadnji del. Kljub vsemu zadovoljstvo v cilju, sam da je za nami.

 Potem pa je sledil tisti boljši del. Vračanje številk, prevzem nagrad, postrežba malice, ter družabni del pred podelitvijo medalj najhitrejšim.

Pri vsem nam je šlo kar dobro, le pri tistem zadnjem je bila bira majhna.

12. Šimec Srečko   36:19    4. v E
13. Bučar Gregor   36:23    5. v B
15. Kralj Stanislav  36:53   5. v E
28. Mikolič Silvo   39:06    1. v G
31. Bučar Marko   39:21     10. v B
56. Lukšič Andrej 43:15     8. v D
84. Šuštar Mirko   47:15    5. v I
87. Oražem Vesna 48:00   5. v C
100 Vidic Barbara  49:55   5. v B
118. Vidic Mojca   54:31   6. v D
121. Škoberne Nina 55:53 7. v A

Tokrat so nam bila najbolj na kožo pisana 5. mesta, bomo pa v naslednjem letu posegli malce višje. Je treba včasih tudi drugim pustiti malce veselja. Pridemo na 30. tek, takrat bomo zasedli najmanj 3. mesta, do takrat pa samo pridno trenirat.

4. jabolčni tek

Selnica ob Dravi  28.09 2014

Leto gre počasi proti koncu in z istim tempom se zaključuje tudi tekaška sezona.  Z Doljakom sva se tako udeležila predzadnje tekme za ŠIK pokal,katera je bila za naju zadnja v sklopu tekov Štajerske in Koroške.  V Dolenjskem pokalu so se ta dan odpravili na tek ob Kolpi, midva pa sva jo ubrala "na en lep tek" streljaj od Maribora.  Za končni rezultat nama je manjkalo še nekaj točk, oziroma ena dobra uvrstitev, pa sva se odločila da bo tokrat obkolpski tek brez naju.
Pa ne le še en tek na seznamu pretečenih, tudi še nekaj novih krajev na seznamu obiskanih. Manjši kraj, ki ga ni bilo težko najti in tudi lokal v katerem je potekala prijava in po teku pogostitev in podelitev.  Za sam tek smo se umaknili malce na obrobje kraja v objem sadovnjakov, na krišpotju kjer stoji kapelica.

Z označevanjem startno ciljnega prostora so se še ukvarjali organizatorji, ko smo mi že preizkušali prve in zadnje metre makadamske poti. Lahko bi rekli, da smo bili v krogu za ogrevanje. Nismo hiteli le tekači, ampak tudi redarji in ostali, ki so bili nekako v službi teka, da bi prireditev čim lepše in gladko potekala.  Kmalu smo bili zbrani v lepi skupini na startno ciljni črti.

Še zadnja navodila za popotnico in že se je za nami dvigal prah. Pa ne da bi tako hitro tekli, ampak po makadamu se navadno precej praši.  Še predno smo pretekli prvi kilometer, je že sledil zavoj in menjava podlage v asfalt. In smo vijugali po ozkih cestah do vasi Črešnjevec in nato naprej proti vasi Zgornji Boč, v smeri Dravograda, do koder sega Jabolčna pot.

Pa nismo tekli tako daleč. Ko smo se na četrtem kilometru pognali v kratek  strmi spust, smo nekaj trenutkov za tem obrnili nazaj. Vračali smo se skoraj po isti poti, le v vasi Črešnjevec smo si ogledali še drugo stran vasi, nato pa nazaj po isti poti. Še predno je bilo pol urce od starta, so prvi že drobili ciljno ravnino, potem pa še ostali vsak po svojih močeh.

V cilju si startno številko zamenjal za majičko in lahko si si postregel z jabolki, nato pa smo se premaknili nazaj na prireditveni prostor, počakati na uradne rezultate. Med čakanjem so nam v gostišču Bernarda, postregli z malico, pijačo in jabolčnim štrudlom.  In še predno smo vse uspeli pospraviti v naše želodčke, so že pričeli z podelitvijo. Na oder sva bila povabljena tudi z Doljakom.

Kot 8. z časom 32:39 sem si v skupini D pritekel 3. mesto,

Doljak pa 36. z časom 38:30 v skupini F 1. mesto.

Tako sva pripeljala, oziroma pritekla Štajersko Koroški pokal do konca, za sezono 2014, v okviru zastavljenih ciljev in pričakovanj. Sedaj je treba le še počakati, da naredijo izračun in potem bomo lahko tudi uradno zapisali dosežke.  Zaključna prireditev bo v soboto 15. 11. 2014, ko se dobimo v prostorih gostišča Golob v Zgornji Polskavi.

16. tek po Lavričevi poti

Gradišče- Šentvid 21.09.2014

Opravili smo tudi z tekom, ki se na težavnostni lestvici v pokalu Dolenjskega lista drži na drugem mestu, takoj za Lisco. Kljub vsemu, se tudi v ta konec z veseljem odpravi kar precej tekačev. Tokrat se nas je nabralo nekje v povprečju.

Št. tekmovalcev na 330 m:  11

Št. tekmovalcev na 660 m:  10

Št. tekmovalcev na 990 m: 5

Št. tekmovalcev na 3 km: 7

Št. tekmovalcev na 10 km:  107

Št. pohodnikov: 7

Skupaj aktivnih udeležencev: 147

Kot na vsakem teku tudi tukaj, v tej idilični naravi, ne manjka matickovih tekačev. Pa ne le tekačev, tudi navijače smo imeli tik pod vrhom. 

Tako lep dan kot je bil tisti, jih je bilo v letošnjem letu zelo malo in kar škoda bi bilo izpustiti obisk krajev nad Šentvidom.  In medtem ko so navijači pohajkovali po vrhu, si razgledovali naravo in se sončkali, smo se tekači nekaj sto metrov nižje že potili in pripravljali na tekaški izziv. Ja nekateri celo tako zavzeto, da so pozabili na start teka in so le-tega zamudili za  kako minutko.

 In potem se je bilo treba boriti s samim seboj, časom, klanci, vročino,......  Začetek je precej prijazen, v dolino kar nekaj časa, pa naslednjih nekaj kilometrov tudi, čeprav precej tekačev še vedno pogreša vsaj eno okrepčevalnico v tem prvem delu. Tam pred drugo polovico, pa bi morala biti ena takšna malce močnejša, da bi se orengi podprli in bi potem z lažje zagrizli v klančine.

 Seveda kakor komu ustreza. Nekateri tudi radi zagrizejo v breg, kar za mene sploh ne drži. Mislim, da te proge še nisem v celoti pretekel. Vsakič moram hoditi že v prvi klanec, pa čeprav le nekaj metrov, pa potem še enega na sredini gozdne poti in potem še tisti zadnji del pod vrhom.  Tokrat sem tistega sredinskega uspel preteči in skoraj v celoti zadnji del.  V zadnjem delu me je zmanjkalo takoj  v prvi klanec, za nekaj deset metrov, medtem ko zadnji del sem nekako zrinil skozi.

In dosežemo vrh! Izmučeni, preznojeni, a kljub vsemu zadovoljni tako in drugače. Tokrat se okrepčilo zelo prileže, kakor tudi malce počitka, za utrujene mišice. 

In kako smo bili tokrat uspešni?

8.  Kralj Stanislav    čas  44:38    kat E 2.

11. Šimec Srečko     čas  45:18    kat. E 3.

13. Bučar Marko      čas  45:55    kat. B  4.

33. Zamida Boštjan  čas  50:57   kat D 7.

34. Mikolič Silvo     čas  51:17    kat G   3.

48. Lukšič Andrej     čas  55:51   kat D  9.

59. Šuštar Mirko       čas  58:08    kat  I   4.

93. Vidic Mojca        čas  01:11:30  kat D 4.

96. Škoberne Nina    čas  01:14:58  kat A  1.

In potem ko smo mi pohajkovali sem ter tja, delili občutke in se veselili uspeha tako ali drugače, so bile na vrsti še tudi krajše preizkušnje. 

Seveda smo imeli tudi predstavnike na krajših progah. Na tisti najkrajši progi smo imeli najmlajšo udeleženko, ki je bila tokrat prvič na tekaški preizkušnji. (vsaj mislim, nisem pa čisto siguren) Na 300 m dolgo progo se je podala Zamida Neža, ki jo je pretekla v minuti in 46 sek., ter zasedla 4. mesto med dekleti.

In še na 660 m dolgi preizkušnji, kjer se je pomerilo 10 tekmovalcev in tekmovalk.

1. mesto  Šimec Lovro 02:50

2. mesto Zamida Matevž  03:20

Seveda je po teku tudi prijetno druženje, bodisi za šankom, ali v šotoru kjer je zaključna podelitev in seveda tudi malica.  Organizator se vedno potrudi in pripravi kar lepo število praktičnih nagrad in pa unikatno izdelane pokale za najboljše. Tudi zavoljo le teh, se splača udeležba na teku in tudi malce potruditi za uvrstitev na stopničke.

Je pa tako, da je prireditev  zanimiva, če je pred mikrofonom tapravi povezovalcev. Najboljši med napovedovalci tekov je g. Lindič, ki je tudi tokrat odlično vodil in mu tekači radi prisluhnemo, saj za vsakega najde pravo besedo.