sobota, 1. november 2014

16. tek po Lavričevi poti

Gradišče- Šentvid 21.09.2014




Opravili smo tudi z tekom, ki se na težavnostni lestvici v pokalu Dolenjskega lista drži na drugem mestu, takoj za Lisco. Kljub vsemu, se tudi v ta konec z veseljem odpravi kar precej tekačev. Tokrat se nas je nabralo nekje v povprečju.

Št. tekmovalcev na 330 m:  11
Št. tekmovalcev na 660 m:  10
Št. tekmovalcev na 990 m: 5
Št. tekmovalcev na 3 km: 7
Št. tekmovalcev na 10 km:  107
Št. pohodnikov: 7

Skupaj aktivnih udeležencev: 147

Kot na vsakem teku tudi tukaj, v tej idilični naravi, ne manjka matickovih tekačev. Pa ne le tekačev, tudi navijače smo imeli tik pod vrhom. 


Tako lep dan kot je bil tisti, jih je bilo v letošnjem letu zelo malo in kar škoda bi bilo izpustiti obisk krajev nad Šentvidom.  In medtem ko so navijači pohajkovali po vrhu, si razgledovali naravo in se sončkali, smo se tekači nekaj sto metrov nižje že potili in pripravljali na tekaški izziv. Ja nekateri celo tako zavzeto, da so pozabili na start teka in so le-tega zamudili za  kako minutko.


 In potem se je bilo treba boriti s samim seboj, časom, klanci, vročino,......  Začetek je precej prijazen, v dolino kar nekaj časa, pa naslednjih nekaj kilometrov tudi, čeprav precej tekačev še vedno pogreša vsaj eno okrepčevalnico v tem prvem delu. Tam pred drugo polovico, pa bi morala biti ena takšna malce močnejša, da bi se orengi podprli in bi potem z lažje zagrizli v klančine.


 Seveda kakor komu ustreza. Nekateri tudi radi zagrizejo v breg, kar za mene sploh ne drži. Mislim, da te proge še nisem v celoti pretekel. Vsakič moram hoditi že v prvi klanec, pa čeprav le nekaj metrov, pa potem še enega na sredini gozdne poti in potem še tisti zadnji del pod vrhom.  Tokrat sem tistega sredinskega uspel preteči in skoraj v celoti zadnji del.  V zadnjem delu me je zmanjkalo takoj  v prvi klanec, za nekaj deset metrov, medtem ko zadnji del sem nekako zrinil skozi.



In dosežemo vrh! Izmučeni, preznojeni, a kljub vsemu zadovoljni tako in drugače. Tokrat se okrepčilo zelo prileže, kakor tudi malce počitka, za utrujene mišice. 
In kako smo bili tokrat uspešni?

8.  Kralj Stanislav    čas  44:38    kat E 2.
11. Šimec Srečko     čas  45:18    kat. E 3.



13. Bučar Marko      čas  45:55    kat. B  4.
33. Zamida Boštjan  čas  50:57   kat D 7.
34. Mikolič Silvo     čas  51:17    kat G   3.



48. Lukšič Andrej     čas  55:51   kat D  9.
59. Šuštar Mirko       čas  58:08    kat  I   4.
93. Vidic Mojca        čas  01:11:30  kat D 4.
96. Škoberne Nina    čas  01:14:58  kat A  1.



In potem ko smo mi pohajkovali sem ter tja, delili občutke in se veselili uspeha tako ali drugače, so bile na vrsti še tudi krajše preizkušnje. 


Seveda smo imeli tudi predstavnike na krajših progah. Na tisti najkrajši progi smo imeli najmlajšo udeleženko, ki je bila tokrat prvič na tekaški preizkušnji. (vsaj mislim, nisem pa čisto siguren) Na 300 m dolgo progo se je podala Zamida Neža, ki jo je pretekla v minuti in 46 sek., ter zasedla 4. mesto med dekleti.


In še na 660 m dolgi preizkušnji, kjer se je pomerilo 10 tekmovalcev in tekmovalk.

1. mesto  Šimec Lovro 02:50
2. mesto Zamida Matevž  03:20



Seveda je po teku tudi prijetno druženje, bodisi za šankom, ali v šotoru kjer je zaključna podelitev in seveda tudi malica.  Organizator se vedno potrudi in pripravi kar lepo število praktičnih nagrad in pa unikatno izdelane pokale za najboljše. Tudi zavoljo le teh, se splača udeležba na teku in tudi malce potruditi za uvrstitev na stopničke.


Je pa tako, da je prireditev  zanimiva, če je pred mikrofonom tapravi povezovalcev. Najboljši med napovedovalci tekov je g. Lindič, ki je tudi tokrat odlično vodil in mu tekači radi prisluhnemo, saj za vsakega najde pravo besedo. 


Ni komentarjev: