Po snegu!

Zadnje čase vreme ni ravno naklonjeno za tekanje naokoli, saj nam je narava preskrbila obilico snega.Je pa zato "kidanje" snega dobrodošlo za vzdrževanje telesne kondicije.

Aha, od prejšnje objave dolgujem še objavo razpleta. Tek v "mednarodnih vodah", ni bil pretečen. Dogovor je potekal še z dvema tekačema iz sosednjih klubov, Poldetom in Mirkotom. Sprva sta bila precej zainteresirana in v igri sta bila dva dneva ali pa mogoče trije.To pa vse skupaj zato, da nebi bilo potrebno dirkati z avtom v enem dnevu v obe strani pa še tek v sredini, saj je vožnje v eno stran okoli 4 ure. (če je vse uredu na cesti, brez gužve in čakanja na carini) Nekaj dni popreje pa je Poldeta izdalo zdravje in sporoči, da ne more. Ja sedaj je tisti čas gripe, prehladov in podobnih reči in ko te to dohiti si ne moreš kaj dosti pomagati, razen postelje in čajčkov.

Hrvaško pa so takrat dohiteli tudi izgredi v Splitu in Zadru v obliki nasilja med navijači. Povrhu vsega pa je še vroče politično ozračje med Slovenijo in Hrvaško, katera kar poziva ljudi proti vsem kar je Slovensko. Tako sva se z Mirkotom odločila, da se tega teka ne udeleživa.

Se pa bliža kulturni dan pri nas v Sloveniji, z njim pa tradicionalni tek na Trdinov vrh in tega se prav zagotovo udeležim.Ker bo to prav kmalu, (še dober teden) sem se odločol, da preverim stanje na progi in obenem tudi opravim trening. Potreben je bil le še klic do prijatelja in že je bilo dogovorjeno.

Hop v dres, na noge copate (pa čist nove sem obu) in že sem jo mahal proti Dolžu, kjer me je čakal prevoz. (Ta kilometer razdalje do Dolža, pa sem uporabil za ogrevanje)V trenutku sem bil na startu, ki je za ta vspon (temu teku lahko rečemo vspon, saj je višinske razlike med startom in ciljem več kot 800 m) v Gaberjah pri spomeniku.

In tek se je pričel, čez startno črto v klanec proti Trdinovem vrhu. (Saj na tej progi ni drugega kot klanec) Prva 2 km sta na asfaltni podlagi nato pa se prične makedam, ali bolje rečeno drsališče, saj je na cesti kar precej snega, kakor tudi okoli. Kljub temu so kilometri kar pridno ostajali za mano in poskušal sem držati enak tempo. Na cesti ni bilo ne prometa ne drugih ljudi, zato sem lahko izbiral tisti del ceste kateri je bil vsaj malo posut s peskom, da se ni preveč drsilo. (prehitela sta me samo dva terenca) Za mano je bilo že 7 km in v osmem je bilo malo olajšanja. To je tisti del proge, kjer se cesta obrne v dolino proti Gospodični, a ne za dolgo, saj se po 100 ali 200 metrih zavije proti Trdinovem vrhu, kjer pa je zopet samo klanec. Pred mano so bili še 3 km. Toda na tem delu je precej več snega, cesta slabo splužena in še čisto nič posipana s peskom.

Pripenjam eno slikco, ki je malce slabša saj je narejena z mobijem, kako zgleda svet na tem koncu.

No takole približno.

Naprej sem tekel malce z zmanjšanim tempom, za kar pa ni kriva samo cesta, ampak tudi klanec naredi svoje in če ni dovol kondicije ???? Kmalu se je pred menoj pojavil stolp, ki je dobil svoje mesto na vrhu, toda do cilja je bilo še nekaj klanca. Še en ovinek, del ceste z precej snega in ciljjjjjjj. Kazalci na uri so se ustavili 8 min po tistem, ko so naredili en krog, za mano pa je ostalo dobrih 11 km klanca. Na cilju me je že čakal prevoz za nazaj v dolino. Najprej sem nase navlekel bundo, saj je bilo na cilju -5°, nato nekaj fotografij , (slikal je tudi prijatel z mobijem in ko jih dobim jih pripnem) potem pa v dolino do Gospodične na topel čaj.

To je bil bolj ali manj dolgočasen "vzpon", bo pa vsekakor drugače 8 februarja ob 10:00, ko bo na startu v Gaberjah precej večja gneča.Takrat bo potrebno izstisniti vse moči, navijači pa tudi niso prepovedani.Se pravi kdor ima čas na kulturni dan kulturno na Gorjance in navijati za nartabolše.

Pa dober tek!!?

Takole zgleda cesta na vrhu!

In takole pogled v daljavo!