ponedeljek, 30. marec 2009

Vipava!

Ja, še vedno tečemo po Primorski. Kot da se drugje ne dogaja nič, ampak bo kmalu drugače, ampak to je že druga zgodba in naj ostane skrivnost.

Tokrat pa Primorska.

Sobota se je pisala in na koledarju tek v Vipavi, pa še ta v popoldanskih urah.Sicer je bilo to kar dobro, saj sem imel dopoldan službo in če bi bil tek zjutraj,??. To je bil eden tistih tekov, ki šteje tudi za Slovenski pokal, zato sem se ga še bolj z veseljem udeležil. Dopoldan sem moral v službo, po službi pa čim hitreje proti Vipavi. Tek se je pričel ob 16:00, tako da je bilo časa dve uri skoraj premalo. Tokrat sem se tja odpravil sam in je bilo kar malo dolgčas. Ni bilo nobenega kandidata, po tudi čas nebi dopuščal, kakšnih dodatnih poti. Vremenska napoved je bila bol klaverna in tudi kazalo je , da bo kakšna ploha. Teški črni oblaki niso kazali na nič kaj dobrega, pa tudi kakšna kaplja je priletela na vetrobransko steklo avtomobila. Pa se naj ulije, bomo pa tekli po dežju vsaj ne bo vroče, sem si dejal in pridno ubiral kilometre v družbi radia.

Ko sem se približeval že skoraj koncu avtoceste, se je pričela kolona strnjevati in v daljavi se je bleščalo vse polno luči. "Še tega mi je manjkalo" ! Nesreča, zaprta cesta, gužva in ne bom pravočasno na startu teka. Na srečo je bila prometna na drugem pasu, se pravi za smer Ljubljane, na našem pasu pa so samo parkirali policisti dva avtomobila in naredili malo gužve. Tako se je vožnja samo malo upočasnila, še posebej ker je vsak hotel videti kaj se dogaja.

Jaz sem bol kot prometno gledal na uro in oblake na nebu, čeprav so padavine ponehale.

In že sem zavil na parkirišče, kjer je bilo vse polno tekačev, kateri so se pridno ogrevali, na nebu pa vse polno sivih, grozečih oblakov.

Takole je izgledalo parkirišče

Takole pa oblaki





Stekel sem do prijavnega mesta, kjer pa le nisem bil zadnji. Oddal sem prijavnico, katero sem že imel napisano s sabo, pa tudi številke nisem rabil ker imam svojo za vse Primorske teke in tudi na seznamu sem že napisan. Samo obkroži za udeležbo in opravljeno.Še pogled na traso proge, ki je bila narisana na oglasni deski, (beri na steni)da se med tekom ne zgubim. Proga je bila kratka, zato je bilo potrebno del preteči dvakrat in je potekala po poteh med njivami in vinogradi ob vznožju znamenitega dvorca Zemono.




N hitro se je bilo potrebno preobleči in malce ogreti, za je bilo kar premalo časa. In že nas je kakih dvesto stalo za startno črto. Še pisk in množica se je pognala po zelenici na kateri je bilo vse polno luken, zato je bilo potrebno previdno. Kmalu smo pritekli na alsvaltno cesto in tudi te je bilo po nekaj sto metrih konec. Naprej je bil makedam poln blata in luž, pa spet malo po alsvaltu, preko travnika in v vinograd. Ja kar po vrsti v vinogradu, čeprav je bilo le kakih dvajset metrov in spet na makedam. Tu se je pot obrnila malce v dolino za kak kilometer nato smo zavili mimo nasada marelic, ki so se bohotile v prekrasnih cvetovih. Marelica pri marelici, cvet pri cvetu. Tako krasen pogled, da bi kar postal, a je bilo potrebno naprej tokrat v klanec navzgor.

In že je bil krog sklenjen, toda ta krog je bilo potrebno preteči še enkrat in šele nato nazaj proti cilju. Me je že kar zgrabilo da jo mahnem nazaj, a sem popil kozarec vode in še enkrat okoli. Za nami je bilo kakih pet km in vsak korak je bil težji, a sem poskušal držati tempo. Krožna pot se je vlekla kot kača, kar ni je zmanjkalo, pa vendar jo je. Sedaj je bilo pred mano še slaba dva km proge.Mimo mene je "švignil" en tekač in sem si rekel, da tega še spustim naprej pa nobenega več. Pogledal sem za sabo, za mano pa skupinica treh tekačev, pa ne daleč nazaj. Tem se pa ne bom dal! Pospešil sem tempo kljub temu, da je bil cilj šele po enem km. V ciljni ravnini še en pogled za hrbet in ocena stanja. Prednost pred zasledovalci sem povečal, tako sem lahko do cilja nadaljeval brez kakega posebnega šprinta.


Ob progi je eden izmed navijačev tik pred ciljem štel tekače in vsakemu povedal uvrstitev, tako sem že izvedel, da sem v cilj pritekel kot 43 tekač.Ura se je ustavila pri času 37:44.


Sledili so kratki komentarji o progi in o vsem kar sodi zraven, pa še nekaj metrov teka za ohlajanje in nato skok v sveža oblačila.


Medtem ko so še zadnji tekači prestopali ciljno črto, je na prireditvenem prostoru prav prijetno dišalo po golažu. Ja organizator je pripravil slasten golaž in polento za vse tekače, nato pa je sledila podelitev nagrad in kolajn, ter pokalov.




V tem času so prispeli na oglasno desko tudi uradni rezultati. Tu sem bil zapisan kot 42. v absolutni moški kategoriji in kot 6. v svoji skupini v kateri nas je teklo 16.


Po teku sem hotel še malo fotografirati, a so se baterije v fotoaparatu izpraznile, tako da s slikanjem ni bilo nič. Ujel sem le ruševine nekega gradu na bližnji vzpetini





Za konec še na kozarček primorskega vinčka, (čeprav smo ga steklenico dobili ob prijavi, toda tega smo pospravili takoj po prihodu domov)nato pa pot pod noge in domov.

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Živjo Matick!!

Samo kratek čas zamudim, pa vidim, da se tud pr teb kr naprej nekaj dogaja. Se bom mogla kr potrudit, da bom vse objave dohitela.

Wow!

Dober si v teh tvojih tekih. Spomini mi pohitijo v mladost, (sej je to saaamo paaar let nazaj) ko sem sama merila korake iz Mihovca do Stopič, pa spet nazaj...

Oh, saj vem, da se to ne da primerjat, pa vseglih... Wow! Dober si! Hvala za spomine!!!

LP////V.
Iz Kanade