Lisca

Pa je spet za nami en 1. Maj,praznik dela kot mu tudi pravimo. Ampak za vse ni bil prazničen, vsak ga je izrabil kakor mu je pač najbolje prijalo. Za nas tekače se je ta dan odvijala ena izmed najtežjih tekaških prireditev v sezoni.

No če sem se v prejšnji objavi pritoževal nad klancem, ne vem kaj naj napišem v tej objavi. V razpisu za tek je pisalo;

18. gorski tek na Lisco

organizator_____berg-lauf Lisca Sevnica

datum________ petek 1. Maj 2009

štart_________ 10:00 na Orehovem

dolžina proge___ 8,3 km vzponi 830 m spusti 80 m

proga________ prve 4 km se rahlo vzpenja, sledi 1 km spusta po asfaltu in nato še 3 km vzpona mimo vasi Polje, cerkvice sv. Jošta, Lisca cilj

Tako so zapisali organizatorji in nič kaj posebnega ni bilo razbrati v razpisu razen tisti podatek o 830 meterskem vzponu, sicer pa klanec ki se rahlo vzpenja. Na hitro rečeno bo kar uredu, toda že tisti prvi pogled na Lisco iz doline ni bil nič kaj obetaven.

Najprej sva ga preizkusila z avtom. Tja sva se podala vsak s svojim avtom, tako da sva zapeljala enega na cilj, z drugim pa nazaj na štart, da sva imela prevoz za nazaj v dolino. In ko sva se tako vozila v hrib proti Lisci, sva opazila prometni znak, ki je nakazal klanec in to kar 24 %. Ja pa je tudi bil tak čist taprav klanc.

Ko sva enega parkirala, sva se z drugim odpeljala nazaj v dolino.Tu je bilo vse živahno, kot na vsaki prireditvi, čeprav je bilo tekačev malo. (sem kmal pogruntal zakaj) Kot ponavadi sva bila spet med zadnjimi, saj sva za las ujela prijavo in tako dobila št. 108 in 109 od podeljenih 113 številk.

In spet ogrevanje! Zapodila sva se mimo startne črte po progi, da si ogledava delček proge. Lej ga šmenta, nikjer tistega rahlega vzpenjanja. Takoj od startne črte klanec podoben tistemu z oznako 24 % in kar greva dalj, to je bolj strmo. Ja pa se obrneva nazaj in povprašam kolege, ki so tukaj že tekli kakšno je stanje proge. In kakšen je bil odgovor? Nekaj podobnega kot ta klanec, na določenih delih še bolj strmo, potem na koncu pa še veliko bolj.

In smo se zapodili po progi. V klanec kaj pa druzega, pa še v večji klanec, pa še veeeeeeeeeečji klanec. Se kar ni dalo tečt in sem ga en del prehodil. Sem razmišljal, da če je to rahli vzpon za organizatorja, bo verjetno tisti del proge ki ga imenuje spust v resnici še vedno klanec. Pa ni bilo tako. Po dobrih 4. km klanca se je le obrnilo navzdol.Pa tudi spust ni bil nič kaj prijeten,(pa vseglih bilš kot v breg) saj smo se v slabem kilometru spustili za 80 m.

In spet v klanec navzgor. Sprva spet tak "rahel" klanec in potem zavijemo iz ceste na kolovozno pot. Tu je bilo pa malce blata in "malčkenu" več klanca. (beri klanec, da ga ni mogoče teči) Po kakem kilometru sm bili spet na asfaltu in klanec je malce popustil.Ja pa ne za dolgo. Že po kakih sto metrih smo zavili na planinsko pot in tu se je začelo tisto pravo vzpenjanje. Ne gamsov nisem srečal nikjer, kjer jih ni tukaj je prestrmo zanje zato so se odselili drugam. Smo pa prehitevali kopico pohodnikov, ki so sopihali v hrib. Njim se ni šlo za uvrstitev, pa so lahko počasi korakali.

Ozka planinska steza polna kamenja, korenin dreves in blata , to je bila naša tekaška proga. Pa ni bila tekaška, saj ni bilo mogoče teči. Še za hodit je bilo prestrmo. In tako polna dva km. Kar ni hotelo zmanjkati steze in cilja nikjer.

Pa se je le zaslišala muzika iz cilja, pa tudi klanec je malce popustil in spet se je dalo počasi teči. Že je kazalo, da smo na cilju in veselo sem pospešil korak. Po kratkem času pa sem prispel na jaso od koder se je slišala muzika. Ampak to ni bil še cilj, čeprav se je do njega že videlo. Ampak vmes je bil še en klanec tokrat po sredini travnika proti vrhu Lisce. Pa tudi ta je bil prestrm za tek in smo ga skoraj vsi prehodili, le zadnjih 200 m se je malce poravnal teren in če je imel kateri še kaj moči se je lahko podal v šprint.

In smo prispeli v cilj vsi bolj ali manj izmučeni. Tistih drugih je bilo bolj malo.Ura se je ustavila in vsak je ocenil svoj čas glede na zastavljene cilje. Jaz sem si zadal naprimer, da pridem pod eno urco v cilj. In tako je tudi bilo! Jupiiiiii uspelo mi je. Ura se je ustavila pri 0:54:21 in v cilju sem bil kot 31. Zadovoljen z rezultatom, še posebej zato ker je za mano zaostal tudi "zajec" iz nekaj prejšnjih tekov. Počakal sem, da je v cilj pritekel še Boštjan. On je potreboval malce več časa in zapisan je bil z časom 1:05:00.

Od tu je bil spet prekrasen pogled na vse strani, čeprav vreme ni bilo najbol ugodno za fotografiranje.

Oddala sva številke in dobila darilno vrečko. In kaj je bilo v njej?

Zvezek, (da se učimo pisat) pa ogledalo, (da pogledamo kako smo luštni) pa sominski kozarec in zraven malce vode, (v steklenici, da ne bo kateri mislil da je bila natočena v kozarcu) pa spominska medalja (za drugačno sem pa še malce prepočasen) in blok za malico.

Vse skupaj sva odnesla v avto, skočila v sveže cunje nato pa šla zapravit blok. Po okrepčilu pa sva zavila proti domu, seveda ni šlo brez kozarčka rujnega.