Kostanjevica

13.09.2009 se je pisalo.Pa ni bil to kakšen petek 13, (nisem nič vraževeren, da bi bil kak nesrečen dan) ampak čisto navadna nedelja, ki smo jo zaznamovali z tekom, tokrat v Kostanjevici na Krki. Lahko bi rekli, da skoraj na domačem terenu.

Dovolj zgodaj sva prispela z Boštjanom, da je bilo dovol časa za klepet in ogrevanje. Ker sem kar nekaj tekov izpustil na Dolenjskem, je bilo prav lepo videti spet znane obraze in prav vsak je pričel z besedami "o Matickovi so spet prišli na tek", pa tudi tiste, ki se videvamo tudi na Primorskih tekih in naredimo kakšno analizo.

Tudi raznih zanimivosti je polno vse povsod

Počasi smo se zbirali na startu nove proge v Kostanjevici.

Prav radovedno smo brskali po podatkih o progi, saj je bila na novo speljana pa čeprav je bil to že 24. tek ob Krki. 9. km dolga proga, ki čisto nič ne poteka ob Krki, zato je bilo slišati, da v primeru če ta proga ostane tudi v bodoče, jo preimenujejo v Kostanjeviški tek.

Ko smo bili vsi zbrani (pa nas ni bilo tako malo), smo se pognali v premagovanje kilometrov.

Mislim, da je proga od prvotne nekoliko daljša, zanesljivo pa je precej težja.je kar nekaj klancev, ki segajo daleč tja v Gorjanski hrib in če bi to prerezali bi izgledalo nekako takole

Kratek ravninski del, ki se takoj obrne v precejšenj klanec, kateri samo malce popusti in se še enkrat okrepi. Po krajšem spustu sledi še en vzpon in to kar precejšenj, nato pa precejšenj spust in na koncu še nekaj ravninskega dela.

Podlaga je bila različna, od alsfalta, pa gozdne poti, makedama in celo lepo tlakovana. Teklo se je skozi bljižnje vasi, pa po gozdu, med vinogradi (so se bohotili z velikimi zrelimi grozdi! Prav lep pogled), pa med polji in travniki, ter tudi skozi tamkajšnji samostan. Na dvorišču samostana verjetno ni bilo tekača, da se nebi ozrl na oboke hodnikov, kateri so bili okrašeni z prekrasnim cvetjem. Bi se kar ustavil in opazoval, ter užival v prekrasnem pogledu.

Ni pa bilo vse samo lepo in nevem kakšno še! Tekači smo precej pogrešali okrepčevalnice z vodo. Postavili so samo eno, pa še to na vrhu klanca in potem se ti je voda "plavhala" v dolino. Jaz sem mislil, da sem kakšno spregledal, pa jo nisem. Vsaj dve če ne tri bi morale biti, postavljene pred vzponom in po spustu. (mogoče bo naslednje leto kaj drugače) Pa pogrešali so oznake proge (uni taprvi, mi odozat smo že nekako), so dvakrat falil. Pa bi spustli katerga naprej, pa bi drugi falil.

Ampak vsi smo srečno pritekli v cilj, kjer je bilo vključno z nekaj zadnjih 100 m vse polno navijačev, kateri so nas bučno spodbujali. Tudi navijači kluba Matick so bili med njimi. Za nama so namreč prišli Neža, Matevž in Sabina.

Po okusni malici, ki jo je pripravila gostilna Žolnir, je sledila podelitev najboljšim, ostali smo jim pa ploskali.

uvrstitev je bila pa sledeča;

Stane:

mesto 22

čas 36:10

uvrstitev v skupini 7

Boštjan:

mesto 38

čas 38:17

uvrstitev v skupini 5

Zmagovalec Kobe Primož:

čas 31:16