petek, 11. september 2009

Žumberak

V soboto 5. 9, pa smo se zapodili po tekaških poteh pri naših južnih sosedih. Samo na drugi strani gorjancev, mislim da je celo prva vas na sosedovi strani, kjer smo imeli cilj in zborno mesto. Seveda je bilo potrebno do tja malce okoli, pa čez maloobmejni prehod, plačati za prestop meje, (samo 85 centov) nato še par ovinkov in že smo bila tam.




Ja prav sem napisal, da sva bila, saj je z mano šel tudi Boštjan, na ta račun pa je odpadel tek na Polževem. Pri sosedih, pa se je odvijala 14. Žumberačka utrka v dolžini 15.5 km, od Radatovičev do Sošic. Ko sva se peljala na prijavno mesto sva ugotovila, da je ta cesta tudi zadnji del proge, zato sva z zanimanjem ogledovala tako cesto kakor tudi pokrajino ki je precej zanimiva.


Takole naprimer izgleda vasica v katero sva bila namenjena


In tu se v gozdu lepo vidi cesta po kateri se pride v vas



Po prijavi sva se malce pogledala na okoli, opravila kako potrebo



nato pa se pripravila na start, kamor so nas odpeljali z avtobusom.



No ni bil samo eden ampak trije, saj se nas je kar nekaj nabralo. Peljali smo se po isti cesti, po kateri smo se nato vračali in tako smo videli celotno progo, ter si izdelali plan za razporeditev moči. Ko smo prispeli, je bilo še nekaj časa za ogrevanje, nato nekaj besed organizatorja in že smo se pognali čez drn in strn.



Kar precej težka tekaška preizkušnja, saj je nekje do 12. km precej strmine, ki se le tu in tam malce obrne v spust.Proga je v celoti asfaltirana v zadnjem delu se 2.km precej spušča in na koncu še dva kuclja in rahel klanec za ciljno ravnino.


Vreme nam je bilo precej naklonjeno, saj se je sonček pridno skrival za oblake, organizator pa je poskrbel tudi za dovolj vode na sami progi. Navijačev ob progi ni bilo z izjemo ciljne ravnine in cilja, kjer se je zbralo kar precejšnje število ljubiteljev teka, ki so nas prišli bučno spodbujati v zadnjih metrih.

Kmalu po preteku ciljne črte, sva poiskala prijatelja med navijači in skupaj smo se podali na okrepčilo.

še malce razgibavanja

nato pa na malico (sva malce bila že pozna pa so vse pojedli, so sam kosti še ostale), nato pa na podelitev nagrad najboljšim

Med prejemniki medalj naju ni bilo, sem pa zasedel 32. mesto absolutno s časom 1:08:02 in 11 mesto v kategoriji od 30 do 40 let. Boštjan je pritekel malce za mano s časom 1:09:44 in je zasedel 39 mesto in 15 mesto v kategoriji.

Ker je bila malica bolj "švoh", jo je podaljšal moj sodelavec, ki je bil med navijači in naju je povabil nekaj vasi stran, kjer stanuje na kozarček osvežilne pijače in malico. Volk sit in koza požrta!

4 komentarji:

Peter pravi ...

Čestitke obema!
En lep pozdrav od Bracotovega vikendaškega "sovaščana" iz Domžal.

LP Peter

Anonimni pravi ...

Živjo Matick!

Kar dolgo že prebiram te tvoje zanimive objave
a ne najdem tapravih besed, za komentar.
Samo občudujem te, kako pridno vstrajaš s to tvojo trdno voljo na tekaških progah...
Č E S T I T A M !
Oh, pa še to; kako nam vsem lepo predstaviš in vidno prikazuješ deželico pod Gorjanci?!
Neprecenljivo in zelo, zeloooooo zanimivo!!!
Še veliko uspehov in vztrajnosti želim vam vsem v skupini...
Jaz pa držim pesti zate še naprej, saj po moji oceni
si zaslužiš prvo mesto v svoji 'katerikoli' kategoriji.

Lep pozdrav vsem,
Iz Kanade, V.}

Matick pravi ...

Hvala lepa za čestitke, čeprav malce pozno in lep pozdrav tako v Domžale kakor čez lužo v Kanado.

Anonimni pravi ...

preberite celoten blog, kar dober