Spet je prišla ena izmed tistih nedelj, ko se odpravimo proti Japetičem. Na ta tek se je prav lušno odpravit, saj je nam najbližji (od lig, ki jih tečemo) in zato se od doma odpravimo najkasneje, imamo najmanj vožnje, pa še mene poberejo pred hišo in prihranim še nekaj minut.
Tudi tokrat je bilo tako. Peter je naložil Pavleta, Edija in Mirkota, nato pa so med potjo pobrali še mene in odbrzeli smo naprej čez Gorjance.Sicer razmeroma kratko vožnjo, smo eni izrabili za dremanje, drugi za klepet in kot bi mignil smo že bili na parkirišču, kjer se prične tekaški preizkus. Seveda je obvezna prijava, malce je treba pokramljat in potem se pričnejo priprave na tek.
Ko smo prispeli nas je pričakal lepo sončno jutro. Sončni žarki so se razmetavali po hribčkih in dolinah in bilo je prav prijetno toplo. Tudi kakršne koli sapice ni bilo v zraku, skratka pravo pomladansko vzdušje. Človek bi se kar ulegel na sončka in dremal. Seveda ni bilo časa za dremanje. Na hitro smo si nadeli tekaško odpravo in na ogrevanje. Še najtežje je bilo pri oblekah, saj ni bilo lahko izbrati pravo. Nekateri so si nadeli kratke hlače in majice, nekateri vse dolgo, pa še malce so se zavili, skratka vsak nekako po svoji preceni. Takle sonček bi znal biti tudi varliv pri takšnih stvareh, saj je to le trenutni občutek topline, ki lahko kaj hitro izgine. Jaz sem izbral kar dolgi rokav in pa hlače na 3/4, medtem ko so ostali naši bili v dolgem, razen Mirko, ki si je nadel kratke rokave.
Ko smo prispeli nas je pričakal lepo sončno jutro. Sončni žarki so se razmetavali po hribčkih in dolinah in bilo je prav prijetno toplo. Tudi kakršne koli sapice ni bilo v zraku, skratka pravo pomladansko vzdušje. Človek bi se kar ulegel na sončka in dremal. Seveda ni bilo časa za dremanje. Na hitro smo si nadeli tekaško odpravo in na ogrevanje. Še najtežje je bilo pri oblekah, saj ni bilo lahko izbrati pravo. Nekateri so si nadeli kratke hlače in majice, nekateri vse dolgo, pa še malce so se zavili, skratka vsak nekako po svoji preceni. Takle sonček bi znal biti tudi varliv pri takšnih stvareh, saj je to le trenutni občutek topline, ki lahko kaj hitro izgine. Jaz sem izbral kar dolgi rokav in pa hlače na 3/4, medtem ko so ostali naši bili v dolgem, razen Mirko, ki si je nadel kratke rokave.No pa malce ogrevanja in že smo se zbrali na startu.Še nekaj besed organizatorja, mimo spustimo nekaj avtomobilov in start.
Nekaj manj kot 30, se nas je zapodilo proti dolini, 13 pa (po takratki) v hrib. Ne vem zakaj imam občutek, da kar nekako brez volje pričnemo ta tek. Noben se ne zaleti, ne potegne naprej, vsi nekako tečejo zadaj počasi.Mogoče je to samo moj občutek, ker vedno pričnem prehitro. (to sem verjetno že omenil) Tokrat me je skozi naselje vlekel naprej eden izmed najstarejših udeležencev teka, ko pa smo zapustili vas in se obrnili proti soteski v klanec, sem si postavil svoj ritem. Sonček je prav prijetno grel in kazalo je, da bi bilo bolje nadeti kratki rokav. Je bilo že prepozno za preoblačit in tudi bolje tako. Ko smo zakorakali globlje v sotesko, je namreč sonček ostal zunaj, notri pa je bilo pošteno mrzlo. Na določenih delih je bilo ledeno, temperatura je bila precej pod lediščem in za nameček je še pihalo. Dobro, da smo bili že malce ogreti, ko smo zakorakali v območje (hladilnika) in pa da ni to trajalo vse do vrha.
Nekaj manj kot 30, se nas je zapodilo proti dolini, 13 pa (po takratki) v hrib. Ne vem zakaj imam občutek, da kar nekako brez volje pričnemo ta tek. Noben se ne zaleti, ne potegne naprej, vsi nekako tečejo zadaj počasi.Mogoče je to samo moj občutek, ker vedno pričnem prehitro. (to sem verjetno že omenil) Tokrat me je skozi naselje vlekel naprej eden izmed najstarejših udeležencev teka, ko pa smo zapustili vas in se obrnili proti soteski v klanec, sem si postavil svoj ritem. Sonček je prav prijetno grel in kazalo je, da bi bilo bolje nadeti kratki rokav. Je bilo že prepozno za preoblačit in tudi bolje tako. Ko smo zakorakali globlje v sotesko, je namreč sonček ostal zunaj, notri pa je bilo pošteno mrzlo. Na določenih delih je bilo ledeno, temperatura je bila precej pod lediščem in za nameček je še pihalo. Dobro, da smo bili že malce ogreti, ko smo zakorakali v območje (hladilnika) in pa da ni to trajalo vse do vrha. Od polovice naprej je bilo že topleje, ko pa smo se nekoliko dvignili, je spet postalo prijetno toplo. Zadnja tretina poti je bila zopet obsijana z sončkom in prav užitek je bilo teči proti vrhu. Kmalu se je pojavil stolp na vrhu in malce niže cilj pred planinsko kočo.
Prav vesel sem bil, ker sem prvi dosegel cilj, še bolj pa ko sem pogledal na uro. Nisem imel občutka, da bi tekel dosti hitreje kakor navadno, vendar se je ura ustavila pri drugačnih številkah. Do sedaj sem imel najboljši rezultat 55:50 in cilj sem imen odteči pod 55 do konca lige. To mi je uspelo v tem kolu in to kar za precej nižje, saj se je ura ustavila pri 53:41. Pričakoval sem tudi, da bo Mirko dosegel svoj cilj, ki pa je odteči pod uro. Pa mu je malce zmanjkalo in sicer za minutko in 37. Pričakoval sem tudi, da bo pritekel takoj za mano, vendar je v cilj pritekel šele kot 6. Je pa kmalu za njim bil v cilju tudi Doljak in sicer za dobre tri minute, medtem ko pa je Peter pritekel še za 15 min kasneje kot Edo.
Tako smo bili vsi v cilju, kjer nas je čakal Pavle. (kategorija nordic, v kateri tekmuje Pavle, je na vrhu za dobre pol urice) Posedli smo za mizo pred planinskim domom, pili čaj in se lepo martinčkali na toplem sončku. Kar ni bilo volje oditi nazaj v dolino. Kako bi le bilo, ko pa je tako luštno na sončku.
Pa se je vseeno bilo treba spraviti v dolino. Ubrali smo jo kakor vedno po najkrajši poti in tudi nič drugače ni bilo kakor običajno. Ne dokler nismo bili že skoraj v dolini. Nekaj sto metrov pred koncem naše poti, je bil breg obsijan s sončkom, na njemu pa vse polno cvetov teloha. Pravi pomladni pogled in to sredi zime. Mi je bilo zopet žal, da nisem imel s sabo fotoaparata, da bi se vrnil nazaj pa tudi ni bilo volje. Mogoče pa kdaj drugič.
Tokrat smo samo poskakali iz tekaških oblačil v (civilne) in se napotili domov, kjer nas je že čakalo kosilo, v teh krajih pa se vidimo zopet čez 14 dni in potem še dvakrat. Se pravi še tri kola in potem zaključek po zadnjem kolu, nekje proti koncu februarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar