21.tek po Dovžanovi soteski

Jelendol 21.08.2011

Vročinski val se še kar zadržuje nad našimi kraji in na vročem soncu je kar nevzdržno. Mogoče je pa kaj hladneje na Gorenjskem, med hribi, morda je tam bolj prijazno. In sva se podala v tisti konec. Stane in Edo sta jo ubirala v nedelskem jutru proti Tržiču in potem naprej v Dovžanovo sotesko.

Tokrat je bila najina ciljna destinacija Jelendol, kjer je bilo vse v pripravi na tek po soteski.

Vožnja od Tržiča pa naprej je bila kar precej zanimiva, čeprav sva si ta delček pobliže ogledala ob odhodu.

Vstop v Dovžanovo sotesko je nekako skozi tunelček vklesan v skalo, koder se vije ozka in vijugasta cesta vse globlje v sotesko.

Na drugi strani pa je vse drugače. Naravnih lepot kolikor se ti jih zahoče. Prava paša za oči.

Počasi sva se pomikala navzgor in si ogledala vsak hribček, skalo, mostiček, stugo reke,....

Čas naju ni priganjal, pa še prometa ni bilo veliko na cesti, ker sva bila med tistimi prvimi, ki so prispeli v Jelendol.Še zadnji ovinek in pred nama se je pojavila vasica z vse polno zanimivih hišk.

Parkirala sva avto, opravila prijavo, nato pa malce počitka in priprava za tek.

Prireditveni prostor je kmalu postal podoben mravljišču, saj se je nabralo kar lepo število tekačev.

Organizator je odlično poskrbel za vse in mogoče prav zato malce večja udeležba.

Medtem ko smo se ogrevali, so že pridno tekmovali tisti najmlajši na kratkih progah, nato pa smo se postavili za startno črto še mi. Pripravili smo časovne stroje, da nam izmerijo čas in čakali na znak sodnikov.

Še zadnji napotki pred tekmo in stekli smo po Dovžanovi soteski.

Nekaj metrov asfaltne poti, ki se je rahlo spuščala, nato pa makedamska cesta v rahlem klancu. Začetek makedama je precej zdelan, po sredini pa je neutrjen pesek, po katerem je precej težko teči. Najtežje je bilo v začetku, ko je še precej tekačev na kupu in tisti v sredini teče precej težje, kar se pozna predvsem pri prehitevanju.152 tekačev in tekačic se je počasi pomikalo proti Medvodju.Proga je speljana v tako lepem okolju, da kar pozabiš na tek in si ogleduješ vse okoli sebe. Kmalu so pretečeni štirje kilometri, sledi obrat ter vračanje nazaj v dolino.

Lahko bi startali kako uro bolj zgodaj, ko sonce še ni obsijalo soteske, tako pa je bila vročina kar velika.Na določenih delih je sicer bilo malce senčke, katera je vsaj malce ublažila vročino. Vseeno pa sem se nekako trudil tudi nazaj v dolino, čeprav mi ta nekako ne leži ravno najbolj. Še najbolj pa sem moral garati v zadnjem kilometru, če sem hotel obdržati mesto. Ujela sta me namreč dva tekača Robert in Marjan, slednji pa je v isti skupini kot jaz. Nekako sem se odločil, da ju ne spustim mimo, zato sem pospešil korak. Moči so že pošle, ko se je pred mano pojavil cilj. Še zadnji metri asfaltirane ceste. Nisem vedel koliko blizu sta zasledovalca, zato sem za konec zbral skupaj še zadnje atome energije in "finiširal" v cilj.
Takoj sem se ulegel v najbolj debelo senco, kar se jo je dalo najti v bližini in se nekaj časa hladil v njej. Nadomestil sem nekaj tekočine, pojedel nekaj grižljajev sadja, nakar se je pojavil znani vonj. Zadišalo je po palačinkah in kar ni se jim dalo upreti.
Pa kaj bi se jim upiral, saj so se pekle za tekače. Mmmmmmm kako slastna je bila, nadevana pa je bila z čokolado, kar mi gre še najbolj v slat. Če nebi bila tako vroča, bi jo kar z enim grižljajem snedel, čeprav je bila zeloooooo velika. Poleg palačink, pa smo si lahko privoščili še kruh z ocvirki. (no niso bili ravno ocvirki, samo ne vem z glave kako rečejo, je pa precej podobna zadeva )
Kmalu smo bili v cilju vsi in vsak po svoje se je hladil, medtem ko se je čakalo rezultate.
Jaz sem se malce sprehodil z fotoaparatom in poskušal ujeti kaj lepega, zanimivega,... v objektiv.
Medtem je organizator že objavil rezultate in pripravil vse potrebno za podelitev medalj in pokalov najboljšim.
Kot običajno se je podelitev pričela z otroškimi skupinami, nato so prišle na vrsto tekačice na 8 km,
za njimi pa še tekači na 8 km.
V skupini D pri moških, je bil na tretje mesto poklican tudi Kralj Stanislav.
Po podelitvi je sledil še že omenjeni razgled po dolini, nato pa počasi proti domu.
In za konec še kar so pokazale ure.
Kralj Stanislav 31:18 in 3. mesto v skupini, abs. 20
Doljak Edvard 42:39 ter 23. mesto skupina in 99. absolutno