Zadnji dan lanskega leta se je 5 tekačev odločilo, da tekaško zaključimo leto. Odpravili smo se v sosednjo Avstrijo, natančneje v Gradec. Na pot se nismo odpravili le Slovenci, ampak smo se prijateljsko združili s sosednjimi Hrvati in se skupaj odpravili proti severu.
Na spodnji fotki si lahko ogledate ekipo, ki je sončen dan preživela skupaj.
Po prihodu v Avstrijo smo se najprej okrepčali z malico, se sprehodili čez most in poiskali prostor za prijave.
Most v Gradcu je izjemno zanimiv. Sploh nima oblike mostu, ampak ladje. Res zanimivo za pregledat in prehodit.
Pri prijavi smo dobili posebne čipe, ki se pripnejo na zapestje. Moram dodati, da je štartnina draga "kot pes" - 47 €, od tega smo 20 € dobili nazaj, ko smo vrnili čipe. Kar dragi so ti naši sosedi ...
Tek je potekal na dveh različnih razdaljah - 5 (1 krog) in 10 km (2 kroga). Dva tekača (Doljak in še en sosed iz Hrvaške,Lukač) sta tekla na krajši progi, trije (jaz, Kukman in Starešinič) pa na daljši. Ker je bil Edi dovolj hiter, je v objektiv ujel tudi tekače na daljši progi.
Po končanem teku se je v šotoru odvijala podelitev pokalov najboljšim. Pozdravili so nas leteči pujski ...
... in kup pokalov.
Malce smo se okrepčali s hrano in pijačo (pečen krompirček z začimbami na zanimiv avstrijski način). Hrana je bila tako pikantna, da sem skoraj začel bruhat ogenj, zato sem bil izjemno vesel, da je bilo ob krompirju še zelje in pivo. :)
Medtem smo si ogledovali pokalčke in razmišljali, da noben ne bo naš, potem pa kar debelo pogledali, ko smo ugotovili, da smo pritekli dve prvi in dve drugi mesti.
Med najuspešnejše tekače smo se torej uvrstili kar 4. Pokale smo dobili vsi, razen nesrečnega Doljaka, ki je poiskal tek in nas zbral skupaj, pokala pa žal ni dobil. Ostali smo se pojavili na odru za zmagovalce. :)
Na košu za smeti sem opazil zanimiv šopek ... razmišljal sem, ali ga ni dobila prava ali se je kdo naveličal čakati. Medtem ko sem šel po fotoaparat, je Doljak že hotel pobrati šopek in mi ga podariti. Vseeno je šopek ostal na košu za smeti ... mogoče se je pa kdo premislil in ga šel iskat ...
Še uradna fotografija pred startom ... oranžna barva lepo izstopa iz prvih vrst.
Nato smo se odpravili proti domu, kjer nas je Edijeva žena pričakala z okusno večerjo, s katero smo prijetno zaključili leto, potem pa se odpravili vsak po svoje in vstopili v novo leto.
Tole pa je zadnji pokal v letu 2011, ki že krasi polico skupaj z mnogimi drugimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar