Liga Japetič 6 kolo!

Sveta jana 29.01.2012

Še predzadnjič smo se podali k sosedovim, da se pomerimo v ligi Japetič. Časovno smo se na pot podali kot ponavadi, le malce v drugo smer, ali bolje rečeno po drugi strani. Pa ne samo, da smo ubrali novo smer, tudi zasedba v avtu je bila malce drugačna.
Pri Ediju je počakal Mirko Lavrihov, trdno odločen, da gre z nami samo na izlet in krajši pohod. Tako smo se vsi trije naložili v avto in jo mahnili v smeri Šjenterneja in naprej proti Kostanjevici. Tu smo na parkirišču počakali še Bučar Markota in nato skupaj nadaljevali pot proti Obrežju, preko Plešivice, do startnega mesta.

Temperature so se spustile malce niže, kakor smo jih bili vajeni poprej, po vrhovih pa je zapadel tudi kakšen centimeter snega. Še sreča da ni bilo še kake močnejše burje, saj je bilo že tako in tako dovolj mrzlo. Nismo nič kaj preveč postavali, ampak smo jo kar hitro ubrali v zavetje "dvora" na prijavo.

Z druge strani sten je bilo veliko bolj prijetno, saj je stara peč kar žarela v sobici, pa še so imeli pripravljeno za dodat.

Ampak mi smo morali vseeno zapustiti to prijetno sobico, saj je ura hitela da je kaj. Potrebno se je bilo pripraviti za tek in mraz, pa še malce se razmigat in pretegnit.

Mirko se ni premislil glede teka, zato je dobil v roke fotoaparat, kasneje pa jo je po bližnjici mahnil počasi proti vrhu.


Od Slovenske ekipe smo bil isti tekači kakor prejšnja kola, le Mare je bil še zraven, medtem ko je domačinov bilo precej več. Vzrok povečanemu številu tekačev je bil seveda Jap Trail. V tej disciplini so odtekli tekaški del, nato pa nadaljevali po svoje, medtem ko smo se mi vrnili "na ler" v dolino.

Opremo za preobleči na vrhu je kot običajno peljala stara dobra "katrca", ki so ji v ta namen dodali malce več prostora. Računalničarji bi rekli, da so dodali zunanji disk, tule pa so dodali strešni kovček.

Sledila je še skupinska slika tistih ki se nismo preveč zavzeto ogrevali,
potem pa smo čakali na znak štarterjev, ki so še umirjali svoje naprave za merjenje časa. Med čakanjem smo vsak po svoje skrbeli za ohranjanje temperature in kopičenje adrenalina, da se je potem čim laže teklo.

In ko je bilo vse nared, smo se podali na lov za časom. Ampak ne čim večjim, temveč čim manjšim.

Tekli smo počasi in previdno, saj bi lahko bila cesta na kakem delu tudi poledenela, pa tudi ogreli se nismo kaj dosti, saj smo se rajši držali v zavetju avta ali lokala. Vseeno je bila vas kmalu za nami in že smo jo ubirali po makadamu v smeri peskokopa. Cesta je bila zasnežena in pa posledično temu tudi spolska.

V tem spodnjem delu še ni bilo toliko čutiti zdrsavanja, saj je manj strmo, ko pa je bil za nami peskokop in se je pričel strmejši del, je bilo malce slabše.




Na nekih delih ceste je bilo kopno, drugje povožen sneg, po sredini ceste,pa po večini tako kot ga je namedlo. Tako je bilo potrebno vijugati in iskati tisto čim manj drsečo podlago. Občutek sem imel, da sem precej počasen, čeprav so kilometri kar nekako ostajali za mano.

Kje je še vrh sem razmišljal, ko so mi počasi pojenjale moči. Mogoče je najbolj prav naredil Mirko, ko se je na vrh podal po krajši poti na sprehod. Take misli so se mi podile po glavi, a sem vse odmislil in malce pospešil v zadnjih kilometrih. Sedaj smo že tolikokrat tekli na tej progi, da poznam že čisto vsak ovinek in vsak delček poti, pa potem te delčke počasi odštevam, da ni dolgčas med tekom. In ko takole odšteješ predzadnji ovinek v strmini,

ter se podaš proti zadnjemu ovinku, za katerim te pričaka zaključni ravninski del,

ti doda malce energijenavijaško spodbujanje. Do tu je namreč pripešačil Mirko s fotoaparatom in nas spodbujal v zadnjem kilometru.

Pa ni vztrajal do konca na tem delu proge, ampak se je za nami podal v cilj, saj je imel v nahrbtniku nekaj toplih oblačil za nas. Tako je Edija pričakal v zadnjih metrih pred ciljem.

v cilju nas je čakalo okrepčilo kot po navadi in nekateri smo ga v tem času že nekaj pospravili, nekateri so še čajčkali, eden pa je v cilju imel posla z "frizuro". Ta mu je namreč malce zamrznila in potrebno jo je bilo odtopiti.


Še predno se je frizura omehčala, smo se že podali v dolino, kjer je za prijetno počutje in odtajanje poskrbela peč v lokalu. Malce smo se pogreli, premlevali rezultate in se nato odpravili proti domu.

In kakšni so bili rezultati!

1. Stanislav Kralj 0:55:08
2. Nikolesić Ingrid 0:56:16 prva med ženskami
3. Sobota Dragan 0:56:42
8. Bučar Marko 0:58:25
18. Doljak Edvard 1:06:55

Tako se je naša ekipa odrezala tokrat, kako pa bomo uvrščeni na koncu, je treba počakati naslednje kolo, ki bo tudi zadnje in potem se bo vedelo kako in kaj. Glede na to da pišem z nekoliko zamude, se bo to zgodilo prav kmalu.