In se je pričela še ena "liga", na že kar dobro poznanem vzponu na Japetič. Čeprav za letos ni bila v planu, (še vedno ni povsem sigurno da bo) je odločitev padla za prvo kolo. Sicer odločen, da odtečem samo krose v Sevnici, sem dobil telefonski klic od g. Doljaka, da se prične liga na sončni strani Gorjancev. Ker za ta vikend ni bilo v planu nekih tekov, sem se na hitro odločil, da odtečem prvo kolo. Tekma je odličen trening za naslednje teke, pa še stare tekaške prijatle pozdravim na drugi strani hriba. (je težko žabo v vodo a)
V nedeljsko jutro, sem skoraj vrgel iz postle Doljaka, nato pa sva nadaljevala še do Petra in skupaj smo se podali na pot. Znana cesta, znani ovinki in pa gosta megla po dolinah, medtem ko se je po vrhovih že kazal sonček. Pa saj mi gremo malce višje, torej v sonček. In res je bil. Krasno toplo vreme in pa kup veselih tekačev nas je pozdravilo pri Šumskih dvorih.
Tudi prijava je šla gladko. Niti številke nismo dobili, češ da nas poznajo in je ne rabimo. Ja fino, bo takoj malce lažje. Še nekaj korakov za ogrevanje, skupinska fotka za arhiv, potem pa pot pod noge.
Tokrat sem pričel lepo počasi, obenem pa malce kramljal z sotekačem Nikico Vrabcem. (No ravno danes ima god, pa mu želim vse najboljše) Tekla sva v ospredju, tik za nama pa še dva mlajša tekača in čakali eden drugega, kdaj bo kateri "potegnil" naprej. Meni je tak tempo odgovarjal in sem kar tekel z ramo ob rami z Vrabcem. Nekje na tretini sta se mlajša odločila za prehitevanje in šla mimo. Pa ne z kako večjo prednostjo. Čisto majčkeno sta bila hitrejša, tako da sva ju imela nekaj metrov pred sabo. Verjetno sta se preveč zapodila, saj sta na polovici proge že hodila za trenutek. Jaz sem imel še dovolj moči, pa sem namignil prijatlu, če bi jih lovila. Nekako ni bil ravno za to, pa sva tekla svoj tempo. Malce sem razmišljal, da nimam kaj izgubiti, neglede na uvrstitev, pa sva tekla skupaj vse do cilja. Tako smo prvi trije v cilj prišli štirje. (malce čudno ja)
Na vrhu nas je kot ponavadi čakal čaj in kuhanček, pa nekaj sladkega za pod zob. Vsakega nekaj sem se na hitro privoščil, potem pa obrat in nazaj v dolino. Ja za tokrat sem se odločil malce daljšo varjanto. Medtem ko so ostali sestopali po krajši poti, sem jaz ubral daljšo, kot nekakšen trening za polmaraton čez teden dni. V prvem delu je bilo lepo in zanimivo, še posebej ko srečuješ tekače, ki se še matrajo v klanec, ti pa lepo neobremenjeno v dolino. V drugem delu pa je bilo malce slabše. V tem delu se malce poravna, proti koncu gre celo precej v hrib, vse skupaj pa se grozno vleeeeeeečeeeeeeeeee. Kljub vsemu, sem nekako prišel do "cilja" in to še pred ostalimi, ki so ubrali bližnjico.
Da je bilo čakanje ostalih lažje, sem se podal v dvore na obisk in ko sem se vrnil, so bila sopotnika že v dolini. Lahko bi jo takoj ubrali, pa imajo nekateri cel protokol preoblačenja in šminkanja. Ampak vse se da uredit in počakat, potem pa slovo in pot pod noge. Pa saj verjetno se še vrnemo v tej sezoni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar