Leto gre počasi proti koncu. Konca sveta, kakor so ga nekateri obljubljali ni, zato bo treba obrniti
Za tistega drugega Decembra je bil izdan razpis za maratonski iziv v obmorskem mestecu Crikvenica. Pa ne samo za maratonski, temveč tudi za polovičko in še krajši nekaj kilometerski tek. Sprva je bilo zanimanje za to prireditev kar precejšnje, saj nas je bilo prijavljenih kar precejšnje število tudi iz Novega mesta.Razmišljali smo tudi o kombiju, z katerim bi se popeljali v prijetnem vzdušju proti morju. Pa ni bila potreba po večjem vozilu, saj je bil že osebni avto prevelik. In zakaj tako? Za ta dan je bila slaba vremenska napoved. Vremenkarji so napovedali kar nekaj deset cm snega, pa močno burjo in nevem kaj še vse. Vseh takih "groženj" pa se je večina ustrašila in ostala v toplem zapečku. Tako je že kazalo, da se bom na pot podal sam, vendar se mi je pridružil še Kos Tom.
Tako sva se podala na pot. Vzela sva si malce več časa za pot, če bi slučajno naletela na vremenske neprilike. Pa ni bilo tako kot so napovedovali. Temperature so bile malce nižje in so se vrtele tam okoli nič, medtem ko sva na prave snežne razmere prišla šele pri sosedih. Malce več snega je bilo proti Jelenju in nekaj podrtega drevja, medtem ko proti obali je bilo sončno in toplo.
Kar malce nasmejanih obrazov smo prevzeli številke, v upanju da vreme zdrži do cilja, ter se malce okrepčali za šankom. Ogromno znanih obrazov, prijetnih klepetov, odličnega vzdušja, ter muzike in ura se je pomikala proti začetku.
Na startu smo bili v treh skupinah. Kateri smo se odločili za 21 km, smo se še ogrevali, ko so se tisti na 42 že zbirali na startu. Malce predno so se podali na pot, pa je pričelo deževati. Kar naenkrat so se pripodili črni oblaki in pričeli trositi vodne kaplice. Tisti na dalši razdalji so odrinili na pot, medtem ko smo mi še razmišljali kako se sedaj najprimerneje obleči. Ampak kaj dolgo ni bilo za tuhtati, saj smo se zapodili še mi. Malce spremenjen startni prostor, (na mestu kjer je bil lani, je letos gradbišče) potem pa po že znani poti proti Selcam.
Padavine kar niso hotele ponehati in cesta je bila vse polna luž, katerih se je bilo treba izogibati, da ni bilo v copatih preveč vode že v začetku. Nekako kar nisem vedel v kakem ritmu naj tečem, saj nisem imel nobenega primernega "zajca". Počasi sem jo ubiral proti Selcam in že tudi nazaj, pa nikakor najti primernega tekača, z ustreznim tempom. Zakorakali smo v drugo tretino, ko me je le dohitel eden, ki bi mi bil lahko "zajec". Kak kilometer sem tako držal ritem in ga lovil, ko je mimo pritekla "zajčica". Vsaj nekaj lepega v tem klavernem vremenu in to se ne sme izpustiti. Tako sem moral malce pospešiti, da sem lahko lovil ritem tekačice. Spodbujanje navijačev mi je nekako dajalo moči, da mi je to tudi uspevalo.
Prehitevala sva tudi že tiste malce počasnejše, ki so tekli na daljši razdalji, kar ti da še dodatne energije za tek. Crikvenica je bila tako že tretjič za nama in zakorakala sva v zadnji del tekaške proge. Na tem delu pa je tudi malce klanca. "Zajčica" je z njim opravila brez kakih težav in z nespremenjenim tempom, medtem ko so meni pošle moči. Na vrhu je bila prednost že neulovljiva, čeprav sem proti obratu probal zaostanek nekoliko zmanjšati. Ja, mogoče mi je malce uspelo, a kaj ko je nazaj tudi klanec in zaostanek je bil zopet večji.
Noge so postajale vse težje in le z težavo sem se prebijal proti cilju. Še sreča, da je v zadnjem delu dolina in na koncu ravnina, čeprav se mi je zdelo, da je tudi tu vse v klanec. Z težavo in veseljem sem zakorakal v cilj, kjer je bilo že kar veliko tekačev. V cilj sem zakorakal kot 23. tekač, v cilju pa so bile pred mano tudi dve tekačice. Seveda sem bil zadovoljen, kakor tudi z rezultatom. Dosegel sem čas 1:25:13, kar je zelo zadovoljivo.
V cilju so nam postregli z pijačo in sadjem, potem pa je bilo treba čimprej v topla oblačila, saj dež kar ni hotel ponehati. Tudi nekaj minut poležavanja v avtu se je prileglo, dokler ni v cilj pritekel tudi Tom, ki je dosegel čas 1:50:07.
Vrnila sva čipe, si postregla z malico in nadoknadila izgubljeno tekočino, medtem pa so bili tudi že uradni rezultati. Prejela sva vsak svoj certifikat z vsemi rezultati in ker nisva posegla po stopničkah, sva se počasi odpravila proti domu. Še vedno je namreč deževalo, malce višje pa verjetno snežilo in če poprej se bova pobrala proti domu, boljše razmere na cesti bova imela. In tako sva jo ubrala domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar