Tokrat pa kar dve muhi na en mah, saj smo naredili dva kroga okoli jezera v Velenju. Prvega smo odtekli tekmovalno, drugega pa samo toliko da smo tekli, po podelitvi medalj.
Se pravi zadnje tekmovalno tekmo smo odtekli 26.1..
Iz Novega mesta sva se podala kot običajno z Edijem in tudi tam ni bilo kaj drugače kot navadno. Približno enako število tekačev, poznani obrazi, le proga je bila malce drugačna. Tudi tukaj ni prizanesla zima in je nasula snega in leda. Sneg je bil sicer odmetan, je pa bilo zato na večini proge zmrznjeno in ledeno. Vsi so rekli, da je težka proga in ne bo kaj sprememb rezultatov, pa je kljub temu nekaj sprememb le bilo.
Mogoče smo pričeli malce bolj previdno, a kmalu smo tekli kolikor se je dalo. Tudi led nas ni preveč motil, moteče je bilo le prehitevanje (če je kateri kaj prehiteval), saj si moral za prehitevanje v malce snega, kar pa ti je le zmanjšalo hitrost. Še najbolj nevaren je bil zadnji del proge, saj je bila v celoti poledenela. Vseeno smo vsi pritekli v cilj živi in zdravi, pa tudi v večini smo postavili svoje najboljše čase. Tako so bili malce presenečeni tisti, ki so napovedali počasno tekmo. V tem krogu je bil dosežen rekord v tej sezoni in tudi drugi in tretji čas.
V cilju nas je čakalo okrepčilo, kot v vsakem krogu, potem pa vsak po svoje in čim poprej na toplo. S tem je bil končan tekmovalni del tekov okoli Velenjskega jezera za "moj najhitrejši krog".
Seveda je sledila še podelitev medalj. Ampak ne ravno takoj, temveč šele čez teden dni. Tako smo se dobili še enkrat ob jezeru, ali bolje rečeno ob nogometnem igrišču. Tokrat je malce deževalo in smo se stisnili pod nadstrešek, kjer se je kuhala gobova juha in kjer so čakale medalje za svoje lastnike.
V času od 24. 11, pa do 2.2. je vsako soboto po kolesarsko sprehajalni poti okoli jezera v dolžini 7,2 km teklo kar precej tekačev in tudi precej jih je izpolnilo pogoje treh tekov. Če jih je vsakič teklo približno 30, jih je pogoje nabralo 47 tekačev iz praktično vse Slovenije. Najbolj odaljena sva bila ravno jaz in Edi iz Novega mesta. Za okrepčilo sta na vsakem teku, kot tudi na zaključku poskrbela Stane in Boža Meža, rezultate pa je urejal Vasja Jerčič. In kako dober je bil pri urejanju?
Moški do 50 let: 1. Milan Županc, 2. Stanislav Kralj, 3. Darko Kralj
Ženske do 50 let; 1. Mojca Blatnik, 2. Alenka Rabuza
Moški nad 50 let; 1. Stane Barber, Marko Gostečnik, 3. Rado Berlak, 10. Doljak Edi
Ženske nad 50 let; 1. Jožica Šiftar, 2. Boža Meža, 3. Darinka Bošnjak
Vsak je prejel medaljo, na kateri je izpisano njegovo ime in doseženi čas v najhitrejšem krogu in takole je izgledala moja.
Ediju je uspelo najhitrejši krog preteči v času 33:47.
Po podelitvi smo zainteresirani odtekli še skupinski tek okoli jezera. Tokrat ni štelo ne za čas ne za mesto, štelo je edino druženje. Malce premočeni smo pritekli v cilj, nato pa nazaj pod nadstrešek, kjer je bila že kuhana gobova juha. Bila je odlična, kakor tudi vse ostale dobrote, ki so se pojavile na mizah. Vsak po svojih močeh smo se trudili, da bi jih snedli čim več, pa kar je prišlo v usta je imelo boljši okus. Se je bilo kar težko ločiti od polne mize in prijetne druščine, ampak vsakega lepega je enkrat konec.
Se vrnemo zopet v naslednji krog, ko bomo obračali zadnje liste koledarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar