Letošnja zima pa je kar precej radodarna, kar se tiče snežnih padavin. Počasi smo že pozabili kako je če je veliko snega, a letošnja zima ga nasuje spet in spet. Tako je bilo tudi v tistem vikendu, oziroma dan dva pred tem. Vseeno nas tekačev ne more ustaviti, zato smo se tiste sobote podali na pot.
Sprva je kazalo, da se bova zopet sama z Doljakom napotila, a sta se nama pridružila še dva. Najprej Balabanič Pavle, ko pa smo bili že na poti (še sreča da ne daleč, saj smo ravno dobro speljali) nas je klical še Kukman in smo pobrali še njega. Seveda se nam je ob tem začrtana pot vožnje spremenila. Pa ne samo spremenila, ampak tudi ponovila. Napotili smo se preko Trebelnega v Mokronog in potem naprej. Prevozili smo že kar nekaj kilometrov in si ogledovali, kje poteka tek po lovskih stečinah, ko je Kukmana prešinilo; jaz sem pozabil doma copate!??????? Sprva smo pomislili na šalo, ampak se je izkazalo da ni, zato smo obrnili in nazaj proti Novemu mestu. Še sreča, da smo se na pot podali dovolj zgodaj in je bilo časa za vožnjo več kot dovolj. Pobasal je copate, in podali smo se znova na pot.
No tokrat je šlo čisto glatko, čeprav smo malce vijugali v Mokronogu zaradi zapore ceste, saj je bil tam semanji dan.V Krmelju pa je bil tekaški dan in je bilo že kar živahno, saj so otročki že veselo tekali svojim zmagam na proti. Tudi naša tekma se je bližala, zato smo se nahitro pripravili in si še ogledali kaj nas čaka. Ja nič kaj prijetna podoba. Proga je bila speljana okoli šole in šolskega igrišča v dveh krogih. Prvi je bil čisto kratek, drugi pa majčkeno daljši. Snega je bilo kar do kolena, ali pa še čez, odmetan pa samo na dvorišču šole. No malce je bilo še ceste, ostalo pa v "cevga" okoli igrišča. Samo toliko je bil pohojen, da se je videlo kje se teče.
Že ko smo tekli krog za ogrevanje, smo ugotovili, da bo treba večkrat okoli šole. In res je bilo tako. Da smo dosegli dovolj kilometrov, smo morali najprej preteči manjši krog, nato pa še petkrat velikega. Ja precej na kupu je bilo vse skupaj, predvsem je bil preveč na kupu sneg. Ampak kaj hočemo. Saj je za vse enako in ni bilo druge kot da se postavimo na start.
Lahko bi rekli, da se nas je zbrala le peščica tekačev, ki smo bili pripravljeni za takšne razmere. In smo se zapodili! Sprva malce bolj na sigurno, da vidimo kako se bojo copati držali na snegu, potem pa kakor hitro se je dalo. Že po prvem krogu smo se razporedili skoraj tako kot smo pritekli na koncu v cilj.
Pa tudi kake možnosti za prehitevanje ni ravno bilo, oziroma je bilo prehitevanje zelo težko. To se je videlo, ko je bilo treba prehiteti za krog počasnejše. Če si prehiteval na tistem kratkem delu ceste, je še nekako šlo, ko pa si tekača ujel v snegu je bilo težje. Zahoditi si moral do kolena v sneg in mimo, kar pa je precej težko. No moram pa tudi reči in pohvaliti, da nekaj tekačev se je lepo umaknilo in so hitrejše pustili mimo. In ko smo šestič tekli proti šolskemu dvorišču, je bilo vse hudo za nami, saj se je nabralo dovolj kilometrov.
Kmalu smo bili vsi v cilju in potem vsi v šoli. Pa ne da bi se kaj učili, ampak smo tople prostore uporabili, najprej kot garderobo, nato pa še kot jedilnico in na koncu so tam podelili še medalje in pokale. Se organizator precej potrudi, da so prireditve v teh koncih take kot morajo biti.
Še predno smo uspeli zaključiti z malico, so že bili rezultati in sledila je podelitev. Med dobitniki smo bili tudi iz našega avta in to skoraj vsi.
Člani D: 1. mesto Kukman Zdravko 17:58, Doljak na nehvaležnem 4. mestu z časom 20:38
Člani C: 2. mesto Balabanič Pavle 22:05
Člani B: 2. mesto Kralj Stanislav 16:29
Bravo mi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar