Praznična sobota. Slaba vremenska napoved in resnično je bilo bolj kislo vreme, a vseno kup prireditev širom po Sloveniji. V Zdolah so se odločili, da k svojemu Jurjevanju dodajo še tekaško prireditev, sledil je dogovor z koordinatorji tekov in dobili smo nov tek , ki šteje za Dolenjski pokal. Tja smo se podali še toliko bolj z veseljem, ker je prvi.
Seveda ni manjkalo tudi Matickov na tem teku. Jaz sem naložil v avto kolikor se je dalo in že smo odbrzeli proti zdolam. Do Krškega sem že bil, naprej v tiste konce pa še ne, zato je bilo še toliko bolj zanimivo. Ko smo se bližali Zdolam, smo morali premagati kar nekaj klancev in smo bili že kar malce zaskrbljeni, da bojo tudi na sami progi taki klanci.
Pa smo prispeli v vas. Prijazni redarji so nas usmerili na parkirišče in povedali v katero smer jo potem mahnemo. Seveda je bilo na parkirišču že kar živahno in tudi na okoli po celi vasi. Malce smo si razgledali na okoli, medtem ko smo se premikali proti startno ciljni ravnini in prijavnemu mestu. Lepo urejena vasica in nadvse prijazni domačini, se je glasil naš zaključek, ko smo opravili vse okoli prijav.
Pred štartom smo imeli še toliko časa, da so nam razložili potek proge, bilo je časa za klepet in za sem pa tja kako slikco.
Potem pa se je počasi približeval čas za "odhod". Premikali smo se proti balonu, pod katerim je bil start in cilj.
Po krajšem nagovoru organizatorja, ki je povabil pred mikrofon še tekače iz sosednjih držav, smo bili pripravljeni za odhod.
Še odštevanje in že je bilo treba "delati".
Iz parkirišča smo zavili na cesto in jo mahnili iz vasi. Samo nekaj metrov do zadnjih hiš, pa smo se že spuščali na plano v naravo. Le nekaj deset metrov je še ostalo iz vasi, ko je že sledoil prvi zavoj. To je bila skoraj vsa razdalja, katero smo pretekli po asfaltnih površinah, vse ostalo pa so bile gozdne poti. Precej razgiban teren skozi gozdiče in mimo polj in travnikov, se je dvigal in spuščal. Pa ni bilo ravno prehudo, strmih klancev ni bilo, je pa vseeno kar zahtevna proga, ki je speljana v obliki nekakšne 8. Tako kar nekaj delčkov poti pretečemo dvakrat in trikrat. Poskrbeli so za dovolj okrepčila na poti in pa za lepo vreme. (beri brez dežja) Za to zadnje smo nekako najbolj držali pesti, sicer bi bili blatni do vrh glave in še čes. Pa kaj samo blatni. Že sedaj je bilo nekaj zvinov gležnjev, če pa bi bila proga namočena, bi jih bilo verjetno še več. Ampak je vreme zdržalo in mi tudi. Kmalu smo bili na zadnjem delu, katerega smo tekli tretjič. Dvakrat v dolino, tokrat pa po klancu navzgor, vse do vasi, nato pa samo še spust v dolino in obrat v cilj.
V cilju smo vsi gledali na uro, ter odčitavali razdaljo in pa seveda čas, ki smo ga porabili za progo. Razdalja je bila pri vseh po večini enaka (čudno mar ne) in je znašala nekje okoli 8 km , medtem ko časi pa so bili precej različni.
Po teku nas je v šotoru čakala okrepčitev, da smo lažje počakali rezultate in motrebitne medalje.
Kuharice so nam pripravile cvrtje, po želji pa smo si postregli z pijačo po okusu, seveda z nekaj malega plačila. Seveda je treba nekaj tudi popit, da se lažje pričaka rezultate.
13. Kralj Stanislav 37:00 2. mesto v kat
32. Mikolič Silvo 39:27 6. mesto v kat
48. Bučar Marko 42:26 10.
69. Lukšič Andrej 44:08 12.
108. Oražem Vesna 52:27 3.
116. Šuštar Mirko 55:36 12.
126. Vidic Mojca 1:22:10 4.
Tako smo počasi pripeljali stvar do konca. Pa saj je bil že čas. Medtem se je zunaj naredila že tema in dež je malce sprau tekaške sledi po Zdolah. Mi pa seveda nebi bili Maticki, če bi jo takoj mahnili domov. Sledilo je obvezno ustavljanje v lokalu na obrobju Krškega. Privoščili smo si še kozarček in uživali ob zvokih žive glazbe, ter prijetno klepetali o vsem mogočim. (ne smem povedat, koga smo vse opravljali) Pa nismo prišli do konca, naslednjič ko pridemo skup nadaljujemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar