Teki se kar vrstijo vsepovsod, brez izjeme in zato tudi manjši zaostanek z objavami. Jaz sem tako še kar vedno nekje med prazniki, saj je takrat najbolj lušno. Luštno pa ni bilo vsaj kar se tiče tistega drugega maja, saj se kot običajno vzpenjamo na Lisco.
Nekateri se takih tekov, ki se začenjajo z "na" nekako izogibajo, a je vseeno kar nekaj Matickov sopihalo proti vrhu. Iz Podgurskega konca nisem uspel najti kandidata za zraven, pa sem pobral v mestu Edija - brkota in sva jo mahnila novim zmagam na proti.
Vse skupaj je izgledalo prav klavarno, ko sva prispela na parkirišče pred lokalom, kjer so bile prijave. Peščica tekačev, ki je tekala sem ter tja in zraven iskala kakšen prevoz za opremo na vrh in pa za spust v dolino, zraven pa se ozirala v nebo, če bo vreme zdržalo. Namreč, sem pa tja je že priletela kaka kaplja in samo vprašanje je bilo kdaj se ulije. Pa je zdržalo vse do vrha.
Zdržali pa smo tudi mi, čeprav je šlo bolj počasi. Še najlepše je tek opisal naš Marko; to je tek kjer se lahko po mili volji nahodim. In tudi se nahodimo, vsaj eni. Meni rata samo prvi del vzpona preteči, vse ostale klančine vsaj malce zahodim. Zadnji del pa sploh. Me prav zanima če tisti spredaj tečejo, mislim pa da ne. In tako gremo počasi proti vrhu. Edino kar je lepo na tem teku je, da tudi v ritmu harmonike pretečemo kar lep kos proge. Toliko muzikantov kot jih našteješ tukaj ob progi jih pa ni. Pa tudi muzika ne pomaga prav nič, da se nebi bilo treba matrati v tisti klanec, vendar zmagali smo prav vsi.
Seveda da je zmaga ko si na vrhu in mogoče prav zato, čaka v cilju vsakega spominska medalja.No za medaljo sem uganil, ne morem pa se spomniti zakaj vsak dobi ogledalce. Le kaj neki se da videti v nemu? No vsak pa je dobil tudi nekaj za pod zob. To pa vem zakaj je, da se nadomesti porabljene kalorije, tisto ko je pa malce bolj (ta je bil kar precej) začinjen (beri pekoč k strela), pa je verjetno zato, da se potem proda malce več pijače. Kakor koli že, pivo smo si privoščili, da smo ogenj pogasili in lažje počakali rezultate.
12. Kralj Stanislav 53:35 1. v E
15. Bučar Marko 54:08 3. v B
16. Mikolič Silvo 55:50 5. v F
50. Lukšič Andrej 1:09:41 6. v D
67. Škobrne Nina 1:25:45 4. v A
Tudi Edi se je zavihtel med dobitnike odlikovanj in ker je omenjen v precejšnjih objavah (vsaj v tistih iz sosednje Avstrije) pa naj bo še v tej. 35. 1:03:16 3. v I
Potem pa je sledil sestop in pot proti domu, ki pa ni bila ravna in hitra. Prva postojanka je bila že v dolini. Predno sem pognal motor svojega avta, smo šli na pijačko. Povabil je "Matickov" tekač, ki na ta dan slavi rojstni dan. Marko Bučar- vse najboljše in še veliko hitrih kilometrov, ter veliko medalj in pokalov.
Po okrepčilu in klepetu, pa jo navijeva proti domu. Ampak res samo proti domu, saj sva ubrala tisto najino "spoznavajmo svet in domovino". Zopet sva prevozila in si ogledala delček naše lepe domovine, koder se še nisva vozila. Kje vse sva ovinkarila ne bom pisal, dodajam pa nekaj sllikc iz katerih se da razbrati najina smer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar