Kako hitro beži čas, tako in drugače. Ni čudno, da mi na vsakem teku namirijo večji čas. Bo treba malce zabremzat vsa skupaj. Ampak kar je minilo, je pač za nami in ni več pomoči. Tako je za nami še ena sezona tekov v Sevniškem pokalu. Tokrat je bila zadnja na sporedu Blanca.
Tokrat sem se na tek podal sam. Pa ne da nebi šli tudi drugi, ampak mene je lovil ta presneti čas, kot me lovi že vse leto. V lep sončen dan sem prispel na levi breg Save, kjer so že pridno tekali najmlajši.
Teh malih dirkačev seveda ne smemo pozabiti, saj jih je na teh tekih trikrat toliko kot nas, pas sem verjetno še malo rekel.Mesto dogajanja je okolica osnovne šole, proga pa speljana v več krogih, kot je za ta pokal značilno. Tako tudi prav pride en krog za ogrevanje in osvežitev spomina kje se bo treba potem "mučiti". Mimogrede smo popravili še trakove, ki označujejo progo, saj jih je neki nepridiprav malce zavezal.
Potem pa smo se zbrali še mi ta stari na startu.
Par napotkov še pred začetkom, počakamo da smo zbrani vsi in lahko se zapodimo. Prvi krog je čisto kratek, samo okoli šole, pa je še kar malce gužve. Vsi bi radi prišli naprej, a je na ozki malce tudi nevarni progi to oteženo. Vseeno smo se prebijali vsak po svojih močeh.
Potem pa skozi cilj in v zadnji krog, ki pa se ponovi kot prejšnji. Še enkrat je treba čez klance in v spust pa do cilja, ki je tokrat res cilj. Tu sem počakal še nekaj tekačev, toliko da sem nadihal dovolj kisika, potem pa sem jo ubral proti domu. Tokrat za spremembo ni bilo časa za čakanje na podelitev, čeprav bi z veseljem bil zraven. Je pač tako če te lovi kolesje časa in včasih ne gre drugače. Tako sem se opravičil organizatorju, z g. Edvardom pa sva se domenila , da v slučaju medalje prevzame on v mojem imenu. In je bilo treba. Čeprav so časomerilci imeli nekaj težav, so prireditev speljali pod streho, vendar brez doseženih časov. Za tokratni tek sem pristal na tretjem mestu, potem pa je sledila še podelitev za skupni pokal.
V skupnem seštevku sem v absolutni skupini pristal na tretjem mestu, vendar tu prejme pokal le zmagovalec, ki je bil tudi tokrat Lendaro Robert in pa pri dekletih Kranjec Hana.
V skupini sem tako pristal na drugem mestu, za Lendaro Robertom in pred Škufca Marjanom.
Na stopnice je pač stopil Edvard, ki pa je moral še enkrat, tokrat v svoji skupini za medaljo ki si jo je prislužil on. Stopil je kar na isto stopničko kot pri meni, saj je bil pridelal srebro tudi on.
Tako smo v teh koncih zaključili do jeseni, kar pa ne pomeni, da ne bomo nič tekali v tem času. Še malce pa pričnejo tekaški pokali v vseh regijah in našlo se bo tekov za vsakega, ki ga bo volja da stopi malce hitreje.Še se bo dogajalo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar