No takole za začetek malce po Italjansko. In zakaj tako? Ker smo na svoj seznam držav, dodali še eno državo v kateri smo se tekaško preizkusili in tokrat je bila to Italija.
Že kar nekaj let sem pogledoval po razpisu za tole "kokoško", pa nikakor ni zneslo, saj je vedno kaj prišlo vmes. Tokrat pa ne vem kako mi je padla na misel in nekaj dni pred samim tekom tole najdem in odločitev je padla. Grem! Malce sem še namignil Bučarju in že smo bili trije zagreti za odhod. V zadnjem hipu se je odločil še sosed, da gre kot spremljevalec, navijač, ...... in tako je bil poln avto pripravljen za odhod.
V zgodnjih urah smo jo odrinili na pot, da smo lahko malce počivali, pokofetkali in našli tisto nogometno igrišče v Bazovici. Sonček nas je spremljal celo pot in kar smejalo se nam je kako bo užitek teči v tako lep dan. Toda vse bolj ko smo se bližali Bazovici, vse bolj so ti občutki izginjali in popolnoma izginili, takoj ko smo parkirali avto. Samo prizorišče smo našli lažje kot bi si lahko predstavljali, smo pa bili toliko bolj presenečeni nad burjo.
Na to tetko pa nismo računali prav nič, je pa bila kar precej huda. Ni skoraj nobena vetrovka nič ubranila, ko smo šli po svoje številke. In smo jih dobili, vendar so bile malce čudno izpisani podatki. Nekaj sem zamočil jaz pri prijavi, ko sem vnesel tudi črko Č pri obeh Bučarjih. To je sosede malce zmedlo in našli so prigliho in tako smo dobili vse ostalo razen Bučarjev. To jih je zmedlo do te mere, da so Gregorja tudi postarali za deset let.
Potem pa smo bili zopet pred oviro. Treba je bilo namreč popraviti podatke, vendar se z organizatorjem ne znamo pogovarjat. Po nekaj neuspelih poizkusih smo odnehali in šli v zavetje avta. Pa smo se še enkrat podali nazaj. Tokrat smo našli enega Primorca, ki je bil toliko prijazen, da je odšel z nami za prevajalca in stvari smo nekako poštimali. Potem pa je prišel že čas, ko se je bilo treba pripraviti na tek. Ni nas bila volja, ampak zato smo prišli. Vseskozi smo tudi modrovali, koliko opreme navleči nasa, da bomo kos teku in burji.
Kmalu smo ne preveč ogreti in ne preveč zagreti stali na startni črti, ter čakali na znak za začetek. Držali so nas malce pred črto, da so pred nas poklicali povabljene goste, oziroma tiste hitrejše, nato pa so še nas pustili bližje. Sledilo je odštevanje in že smo odvili iz igrišča. Za začetek luknjasta gozdna pot, z malce blata, nato pa med grmičevjem naprej. Kaka dva kilometra smo takole ovinkarili po nekakšni ravnini, (vsaj tako bi lahko rekli)
nato pa smo zagrizli v prvi klanec. Asfalta ni bilo nič, le ob prečkanju kake ceste ga je bilo za širino ceste, tu pa je izginila še tista gozdna pot, ki se je spremenila v planinsko stezo. Dvignili smo se nad neki kanjon in po robu nadaljevali naprej, tako da je oko samo obrnilo po dolini. Prekrasen pogled, da bi kar postal in si ogledoval te čudese. A sem bil že tako počasen, pa je bilo treba naprej. Sledil je kratek a nevaren spust po nekem kamenju, ki me je spominjalo na lansko Slovaško. (nekje primerljiv teren)
In zopet smo zagrizli v klanec. Tokrat smo se pričeli vzpenjati na tisto njihovo kokoško. Sprva je bilo videti nekaj klanca, kasneje pa je bil občutek kakor da je čisto blagi vzpon. Kakorkoli že, meni je pobralo moči in nekajkrat sem popustil in sem nekaj deset metrov zakorakal z pohodnim korakom. Ni šlo in ni šlo, pa sem komaj čakal da dosežemo vrh, saj potem bo malce lažje, ko je samo še spust do cilja. Tudi kilometri so se obračali prav počasi, le ura je divjala kot nora. Pa sem le dočakal tisti 13. km, (vsaj tam nekje je bil vrh) ko smo se pričeli spuščati.
Tu je šlo nekoliko lažje in hitreje, je pa bilo kar malce nevarno. Kar nekaj tekačev je letelo s polno paro navzdol, prostora za prehitevanje pa bore malo, tako da bi me kmalu eden zrinil preko skal. Nekako se je kljub vsemu rešilo in že smo bili v dolini. Obrnil se je tudi že 14 km, sama dolžina pa naj bi bila 15. Pa je prišla tudi številka 15, vendar cilja pa še ne. Tudi v bližini ga še ni bilo, saj je zadnji del po isti poti kot začetek. Zopet neka prevara. Nekomu se je meter malce skrčil, ali pa se je nekoliko uštel. In ko takole razmišljaš, se le privlečeš po stezici skozi grmovje na plano, kjer že poznaš pot. Tu je le še kakih 400 m in smo v cilju.
Ura je tekla veliko hitreje kakor mi, pa vseeno smo bili v cilju vsi zadovoljni. Gregor je pritekel v cilj 37., Jaz sem se privlekel na 78. Marko pa na 111. mesto. Precej izčrpani smo malce zakrožili na okrepčilo, kjer se je dalo dobiti od sadja, sladkarij, kuhane šunke, piva, jote,......Nekaj sladkega se je prileglo, vode na ravno preveč, je pa toliko bolj teknilo pivo in pa šunka. Ker je bilo še kar precej burje, smo se napotili na preblačenje v najjbolj tople cunje, nato pa nazaj na joto.
Toda malce smo se obirali in tiščali v zavetju, a na posled smo bili nared in odpravili smo se nazaj. Kar nekaj tekačev je bilo še na progi in so prihajali v cilj, medtem ko so se že pripravljali na podelitev medalj in pokalov. Mi smo seveda naredili krog mimo okrepčila in ugotovili, da jote ne bomo jedli. So imeli že vse pomito, zato smo se odpravili še na kos šunke, ki pa smo jo še za las ujeli. Tudi pivo je že doteklo, sadja in sladkarij pa je bilo le še za vzorec. Se pravi tisti ki sedaj grejo skozi cilj, morajo imeti okrepčilo v avtu, sicer ne bo nič . Tako smo se odpravili pofirbcat kako smo v skupinah in ali bo kaj medalj.
Rezultatov sicer nismo našli nikjer izobešenih, a smo ugotovili da nebomo med dobitniki česarkoli. Sicer so poklicali prvih 15 moških in 10 žensk, potem pa se mi zdi da samo zmagovalce po kategorijah, ali nekaj takega. Pa tudi sicer smo bili vsi prepočasni. Bučar Gregor je pristal na 4. mestu z časom 1:18:41, Bučar Marko je zasedel 22. mesto, njegov čas pa 1:28:40, Stanislav Kralj pa na 18. mestu z časom 1:24:04.
Takole je bilo za prvič, bomo pa naslednjič kaj izboljšali. Se malce v roke vzamemo in naslednjo zimo malce bolj migamo in rezultat bo na dlani. Pri vsakem za 10 min dol, potem pa smo že skoraj med zmagovalci. Za v sam vrh bi bilo treba pa še nekaj več, če je sedaj zmagal čas 1:02:05. Izziv bi pa lahko imeli, rezultat lahko pa le sanjam v dolgih nočeh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar