11. Splavarjev tek

Radeče 19. 06. 2015

Po napornem in vročem vikendu, je v petek zvečer prav prišla ohladitev. Dež je bil nekako prisoten ves dan, ampak to nas ni odvrnilo od teka v Radečah. Ker je vožnje do tja kar nekaj, bi bilo nesmiselno se peljati sam, zato sem zbral še nekaj potnikov. Tako smo v popoldanskih urah odrinili iz Novega mesta, Stane, Barbara, Edvard in Vlado.
Med potjo smo ugibali kako bo potekal tek in kje, pa koliko bomo ohlajeni, oziroma mokri. Namreč tek je bil tokrat organiziran na stari lokaciji, z novo progo, vreme pa je bilo kakršno je bilo. Kmalu smo vse videli in probali.

Najprej smo zavili v center mesta, a smo ugotovili, da je treba po drugi strani na obrobje, kjer se vse dogaja. Nekako smo našli parkirno mesto in med dežnimi kapljami odvijugali pod šotor do prijavnega mesta.   Časa je bilo ravno še za ogled dela proge, ki je bil nov in pa malce ogrevanja. Nekaj minut pred startom, se je ulilo in kar ni nas bilo volja iz šotora na startno mesto.  V zadnjih sekundah pa smo se le zvlekli pod startno ciljni balon.

69 tekačev in tekačic se nas je podalo na mokro 7,5 km dolgo pot. Začeli smo okoli šotora in naprej po sprehajalni poti, pod cesto Krško- Zidani most in naprej v smeri Hotemeža. Tu je bilo nekaj vzpona in že smo bili na krožni poti, ki smo jo tekli v lanskem letu. Pa tudi letos smo jo. Tokrat smo naredili po njej dva kroga in nato po isti poti nazaj do cilja. Premočeni smo zakorakali v cilj, samo ne vem od česa, ali od teka, ali od dežja. Verjetno vsakega po malem.
Takole pa smo prihajali v cilj Maticki!

6. Kralj Stanislav  26:35  2. v F

30. Mikolič Silvo  30:56  3. v G

40. Bučar Marko   32:23  3. v B

53. Vidic Barbara  36:01  3. v B

Tokrat se je prvič zgodilo, da smo vsi Maticki, ki smo se udeležili teka stopili na stopničke za zmagovalce. Bravo mi, pa še večkrat tako.
Na zmagovalni oder se je povzpel tudi Vlado, medtem ko je bil Edi na nehvaležnem 4. mestu.

Pod šotorom je nato sledila še veselica, katere pa se mi nismo udeležili. Klobaso smo snedli že med čakanjem na rezultate, žeje ni bilo, za ples pa ni bila muzika ravno pravšnja. Smo ugotovili, da od daleč se veliko lepše sliši, kakor v samem šotoru, pa smo jo kar ubrali proti domu.

Bakovški tek

Bakovci 13.06.2015


So rekli; če je glava zmešana celo telo trpi, pa se niso nič zmotili. Z Doljakom sva se namreč podala na tretji tek in to vse skupaj prej kot v 24. urah. V Trebnjem ni bilo časa počakati podelitve, ker sva morala na pot proti Prekmurju. Ena bolj naporna vožnja, saj je bilo kar precej utrujenosti, pa dobri dve uri vožnje. Ampak sva nekako premagala in prispela živa in cela do športnega centra Bakovci.

Čeprav je bilo že vse živahno in razigrano, je bilo še debelo uro do teka. Uredila sva prijavo, poiskala najdebelejšo senco in za švoh uro tam zalegla. Pa še majčkeno bi lahko, pa so naju pričeli drezati tekači in ko sva jim razložila da bo to tretji tek v prej kot enem dnevu, so samo zmajevali z glavo.
Ampak sva nekako uspela, če se tako reče.  Na startu nas je bilo švoh 30, pripravljenih za tek.

Tekli smo izpred športnega centra skozi gozd, (bolje rečeno grmičevje) mimo njiv pa zopet gozd in bili smo nazaj. Ja tako na hitro je bilo to, le da je bilo treba še nekajkrat zakrožit. 6. krogov je bilo treba odvrtet, da smo nato zavili v cilj.

Začeli smo precej korajžno, potem pa je vsak krog bil težji, pa sploh nisem vedel zakaj. No sedaj vem, ko sem gledal podatke iz mojega "garmina". Proti koncu kroga je bil čisto rahel vzpon, ampak po grafu sodeč je bil iz kroga v krog bolj strm. Ha ha ha ha
Ampak važno da smo prišli v cilj, kjer so nas pričakali z hladno pijačo in pa seveda z pokalčki za najboljše.

Do objave rezultatov smo se še okrepčali v lokalčku poleg igrišča in pa še majčkeno odpočili, kar je bilo najvažnejše. Ker ni veliko tekačev, so rezultati kar hitro objavljeni in prične se podelitev v kateri sva bila vključena oba Dolenjčka.

5. Kralj Stanislav  31:59  1 v D

 13. Doljak Edvard  39:03  2. v F

 Takole, prisluženo dobila, sedaj pa je bila pred nama le še vožnja domov. Izmučen od vsega, sem imel občutek, da bo naporna do Dolenjske, pa sva se nekako spustila v debate vse povprek in vožnja je bila kot bi mignil končana.

4. trebanjski tek

Trebnje 13. 06.2015


Noč je bila kratka in hitro je minila. Oči se še niso počinile, ko je budilka naznanila ustajanje. Z težavo sem se zvlekel iz postelje, zamenjal nekaj stvari v torbi, nekaj jih še dodal in že sem se napotil v smeri Ljubljane.  V Novem mestu poberem še Doljaka in že smo bili tekači na kupu v centru Trebnjega.

Nekoliko spremenjena lokacija od prejšnjih let in tako smo se zbrali pri šoli na obrobju mesta. Skoraj vrh hriba, tako da je sonček dosegel sleherni kotiček. Že navsezgodaj je bilo vroče, da se kar ni dalo dihati. Najraje bi se usedel v najdebelejšo senco, z osvežilno pijačo in ležal. A je vedno isto. En del bi počival, drugi pa tekal in vedno skoraj zmaga tisti tekaški.
Tokrat se nas je zbralo 119, na najdaljšo 8 km dolgo preizkušnjo pa se je podalo 88 tekačev in tekačic.

Najprej smo naredili en mali krog okoli šole, nato pa jo mahnili v dolino po stari trasi teka. Nekaj asfalta, malce makadama, pa gozdne poti, vsega je bilo, kakor tudi klancev in spustov.  Preko vsega smo pritekli do vasi Studenec, tam naredili nekakšno osmico in se po isti poti vrnili nazaj do šole.

Tiste poti po gozdu so prav prišle, je bilo vsaj malce sence, sicer pa je vročina pritiskala  kar malce preveč. Tudi če bi bil kak klanec manj, nebi bilo nič narobe, ali vsaj tisti zadnji, ko bi bil majčkeno bolj prijazen. Ampak tako je in za vse enako, pa vsi smo nekako pritekli do cilja.

4. Kralj Stanislav  33:14  2 v F

21. Bučar Gregor  37:15  5. v B
25. Mikolič Silvo  37:56  3. v G

35. Lukšič Andrej   39:42  6. v E
45. Bučar Marko  41:40  6. v B
58. Šuštar Mirko   45:22  8. v I
64. Vidic Barbara  46:26  3. v B

Nekaterim se je po teku mudilo naprej, zato je za vse medalje poskrbel kar Silvo.  Medtem pa sem bil jaz in Doljak že na poti do novega teka, ki se je pričel le nekaj ur po teku v Trebnjem. Je kar težko biti na več koncih hkrati. Rešujemo kar se da!

Karlovački cener

Karlovac 12.06.2015


Včasih nas radovednost žene naprej, za novim, neznanim, ali pa samo zanimivim. Včasih tudi glede na bližino, ali povabilo.  Tokrat je bilo tega kar nekaj na kupu. Vlado Starešinič nas je povabil na tek, ki je dokaj blizu, zanimiv, za nekatere od nas nov,......

Organizacijo je prevzelo Društvo Marathon, ki je organiziralo tudi prevoz in vse kar se tiče prijav. Nabralo se nas je osem tekačev in tekačic, kar je zadoščalo za kombi varjanto, čeprav je bilo prijavljenih nekaj več, samo je pač vedno nekaj osipa.

Tako je pisana druščina počasi zapuščala našo deželico in zapeljala na obrobje Hrvaške. Majčkeno smo se lovili v samih ulicah mesta, pa še to zaradi zapore dela ceste, predno nas je usmiril Vlado na svoje dvorišče. Tu smo bili deležni okrepčila, garderobe in še kakšne stvari zraven, da smo se lahko počasi pripravili na tekaško preizkušnjo. Še skupinsko ogrevanje in odhod na start teka nekaj minut stran v center mesta. Seveda je bilo tam živahno, saj je bilo prijavljenih nekje 600 tekačev in tekačic, večina pa so nam poznani.

Ulice so bile pripravljene, tekači tudi, kakor tudi ogromno navijačev. Še zadnja navodila in že smo bili v prvem krogu. Nekaj mestnih ulic, sprehajalne poti parka in še nekaj ulic, pa je bilo za name 2,5 km in prvi krog. Tako se je bilo treba zavrteti 4X, da je bilo za nami vseh 10 km.

V zadnjih dveh je bila kar gužva,saj je bilo kar nekaj prehitevanj za krog, kar je včasih kar prava nadloga, še posebno ko je treba prehiteti kako skupino tekačev.
Ampak smo zmogli in vsi pritekli v cilj, z odličnimi rezultati.

15. Stanislav Kralj       38:07    3. M45

20. Aleš Lindič            38:57    9. MS

66. Vlado Starešinič     43:35   1. M65
112. Marko Bučar        46:32   37. MS

126. Edvard Doljak      46:52   4. M 55

238. Stane Lindič        51:41    11. M 55
250. Petra Štefanič      52:11    17. Ž 35

315. Andreja Murgelj   54:47    31. ŽS

321. Tatjana Mervar     55:04    36. Ž 35


Po teku je bilo največ bežanja pred komarji, ki jih je bilo ogroooooomno in tečni k strela. Kaj jih nebi bilo, saj je v Karlovcu vode  vse polno, saj imajo kar štiri reke, mi pa smo se nahajali med Kolpo in Korano. Nekateri smo se skrili v dolga oblačila, nekateri so jih ignorirali, (komarje) vsak pač po svoje. Ni pa bilo samo posla z komarji, ampak je bila tudi malice, pa pijača, pa žrebanje nagrad in še kaj bi se našlo v času pričakovanja rezultatov. Žal slednjih nismo dočakali.  Organizator je sporočil, da imajo težave, zato bo podelitev samo za absolutne in denarne nagrade, ostali pa dobijo medalje po pošti.  Tako smo se razšli, v pričakovanju hitre pošte, katera še do sedaj ni prispela.
Razšli ja, samo z drugimi tekači, naša ekipa pa se je zopet zbrala pri Vladotu.  Tam nas je že čakala polna miza raznih dobrot in druženje je trajalo pozno v noč. Smeha in dobre volje ni manjkalo, kakor tudi ne dobre hrane in pijače, pa še harmonika se je oglasila.
Ampak vse lepo enkrat mine in treba je bilo vzeti pot pod noge in proti domu. Postanek še v Metliki, kjer je izstopila prva potnica, skupaj pa smo popili še pijačo, preden smo nadaljevali pot proti domu. Petra hvala za pijačo in obdrži tako navado. Hvala lepa pa tudi šoferju za srečno vožnjo in organizacijo. Se priporočamo še za naprej.