Včasih nas radovednost žene naprej, za novim, neznanim, ali pa samo zanimivim. Včasih tudi glede na bližino, ali povabilo. Tokrat je bilo tega kar nekaj na kupu. Vlado Starešinič nas je povabil na tek, ki je dokaj blizu, zanimiv, za nekatere od nas nov,......
Organizacijo je prevzelo Društvo Marathon, ki je organiziralo tudi prevoz in vse kar se tiče prijav. Nabralo se nas je osem tekačev in tekačic, kar je zadoščalo za kombi varjanto, čeprav je bilo prijavljenih nekaj več, samo je pač vedno nekaj osipa.
Tako je pisana druščina počasi zapuščala našo deželico in zapeljala na obrobje Hrvaške. Majčkeno smo se lovili v samih ulicah mesta, pa še to zaradi zapore dela ceste, predno nas je usmiril Vlado na svoje dvorišče. Tu smo bili deležni okrepčila, garderobe in še kakšne stvari zraven, da smo se lahko počasi pripravili na tekaško preizkušnjo. Še skupinsko ogrevanje in odhod na start teka nekaj minut stran v center mesta. Seveda je bilo tam živahno, saj je bilo prijavljenih nekje 600 tekačev in tekačic, večina pa so nam poznani.
Ulice so bile pripravljene, tekači tudi, kakor tudi ogromno navijačev. Še zadnja navodila in že smo bili v prvem krogu. Nekaj mestnih ulic, sprehajalne poti parka in še nekaj ulic, pa je bilo za name 2,5 km in prvi krog. Tako se je bilo treba zavrteti 4X, da je bilo za nami vseh 10 km.
V zadnjih dveh je bila kar gužva,saj je bilo kar nekaj prehitevanj za krog, kar je včasih kar prava nadloga, še posebno ko je treba prehiteti kako skupino tekačev.
Ampak smo zmogli in vsi pritekli v cilj, z odličnimi rezultati.
15. Stanislav Kralj 38:07 3. M45
20. Aleš Lindič 38:57 9. MS
66. Vlado Starešinič 43:35 1. M65
112. Marko Bučar 46:32 37. MS
126. Edvard Doljak 46:52 4. M 55
238. Stane Lindič 51:41 11. M 55
250. Petra Štefanič 52:11 17. Ž 35
315. Andreja Murgelj 54:47 31. ŽS
321. Tatjana Mervar 55:04 36. Ž 35
Po teku je bilo največ bežanja pred komarji, ki jih je bilo ogroooooomno in tečni k strela. Kaj jih nebi bilo, saj je v Karlovcu vode vse polno, saj imajo kar štiri reke, mi pa smo se nahajali med Kolpo in Korano. Nekateri smo se skrili v dolga oblačila, nekateri so jih ignorirali, (komarje) vsak pač po svoje. Ni pa bilo samo posla z komarji, ampak je bila tudi malice, pa pijača, pa žrebanje nagrad in še kaj bi se našlo v času pričakovanja rezultatov. Žal slednjih nismo dočakali. Organizator je sporočil, da imajo težave, zato bo podelitev samo za absolutne in denarne nagrade, ostali pa dobijo medalje po pošti. Tako smo se razšli, v pričakovanju hitre pošte, katera še do sedaj ni prispela.
Razšli ja, samo z drugimi tekači, naša ekipa pa se je zopet zbrala pri Vladotu. Tam nas je že čakala polna miza raznih dobrot in druženje je trajalo pozno v noč. Smeha in dobre volje ni manjkalo, kakor tudi ne dobre hrane in pijače, pa še harmonika se je oglasila.
Ampak vse lepo enkrat mine in treba je bilo vzeti pot pod noge in proti domu. Postanek še v Metliki, kjer je izstopila prva potnica, skupaj pa smo popili še pijačo, preden smo nadaljevali pot proti domu. Petra hvala za pijačo in obdrži tako navado. Hvala lepa pa tudi šoferju za srečno vožnjo in organizacijo. Se priporočamo še za naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar