So rekli; če je glava zmešana celo telo trpi, pa se niso nič zmotili. Z Doljakom sva se namreč podala na tretji tek in to vse skupaj prej kot v 24. urah. V Trebnjem ni bilo časa počakati podelitve, ker sva morala na pot proti Prekmurju. Ena bolj naporna vožnja, saj je bilo kar precej utrujenosti, pa dobri dve uri vožnje. Ampak sva nekako premagala in prispela živa in cela do športnega centra Bakovci.
Čeprav je bilo že vse živahno in razigrano, je bilo še debelo uro do teka. Uredila sva prijavo, poiskala najdebelejšo senco in za švoh uro tam zalegla. Pa še majčkeno bi lahko, pa so naju pričeli drezati tekači in ko sva jim razložila da bo to tretji tek v prej kot enem dnevu, so samo zmajevali z glavo.
Ampak sva nekako uspela, če se tako reče. Na startu nas je bilo švoh 30, pripravljenih za tek.
Tekli smo izpred športnega centra skozi gozd, (bolje rečeno grmičevje) mimo njiv pa zopet gozd in bili smo nazaj. Ja tako na hitro je bilo to, le da je bilo treba še nekajkrat zakrožit. 6. krogov je bilo treba odvrtet, da smo nato zavili v cilj.
Začeli smo precej korajžno, potem pa je vsak krog bil težji, pa sploh nisem vedel zakaj. No sedaj vem, ko sem gledal podatke iz mojega "garmina". Proti koncu kroga je bil čisto rahel vzpon, ampak po grafu sodeč je bil iz kroga v krog bolj strm. Ha ha ha ha
Ampak važno da smo prišli v cilj, kjer so nas pričakali z hladno pijačo in pa seveda z pokalčki za najboljše.
Do objave rezultatov smo se še okrepčali v lokalčku poleg igrišča in pa še majčkeno odpočili, kar je bilo najvažnejše. Ker ni veliko tekačev, so rezultati kar hitro objavljeni in prične se podelitev v kateri sva bila vključena oba Dolenjčka.
5. Kralj Stanislav 31:59 1 v D
13. Doljak Edvard 39:03 2. v F
Takole, prisluženo dobila, sedaj pa je bila pred nama le še vožnja domov. Izmučen od vsega, sem imel občutek, da bo naporna do Dolenjske, pa sva se nekako spustila v debate vse povprek in vožnja je bila kot bi mignil končana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar